Razvoj občine ne predstavljajo le nove investicije. Imamo izkušnje pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Znamo podpirati podjetnost, pridobivati zunanja, sredstva. Zmoremo povezovati lokalno znanje, dediščino ter nove razvojne priložnosti.

Želimo občino, ki zna dobro upravljati javni denar, pripravlja projekte pravočasno, podpira podjetnike in obrtnike ter izkoristi svoje posebnosti – od industrijske tradicije do idrijske čipke – kot temelje prihodnjega razvoja.

GOSPODARSTVO IN DELOVNA MESTA

Če želimo, da mladi po šolanju ostanejo v občini ali se vanjo vrnejo, niso dovolj samo stanovanja. Potrebujejo tudi kakovostna delovna mesta, možnosti za samostojno delo, podjetništvo in okolje, v katerem je mogoče razviti novo idejo.

Idrija ima močno industrijsko tradicijo in uspešna podjetja, vendar mora biti lokalno gospodarstvo čim bolj raznovrstno. Občina ne more ustvarjati delovnih mest namesto podjetij. Lahko pa ustvarja pogoje, v katerih nastajajo nova podjetja, obrti, zadruge in druge oblike gospodarske dejavnosti.

Razvojnih dejavnosti ne bomo usmerjali samo v mesto Idrija. Nova delovna mesta se lahko razvijajo tudi v Godoviču, Črnem Vrhu, Spodnji Idriji in drugih krajih. Povsod, kjer za to obstajajo prostorski in infrastrukturni pogoji.

• Aktivneje bomo razvijali obstoječe poslovne in industrijske cone ter preverili, zakaj del razpoložljivih površin ostaja neizkoriščen.
• Prazne in premalo izkoriščene občinske poslovne prostore bomo evidentirali. Pod ugodnimi in preglednimi pogoji jih bomo ponudili mladim podjetnikom, obrtnikom, zadrugam, društvom in drugim dejavnostim, ki ustvarjajo delovna mesta ali oživljajo lokalno okolje.
• Povezovali bomo stanovanjsko politiko, gospodarski razvoj, promet in digitalno infrastrukturo. Delovno mesto nima velike vrednosti, če do njega ni mogoče priti, če ni primernega stanovanja ali če tudi doma zaposleni nimajo kakovostne digitalne povezave.
• Pripravili bomo pregled občinskih ukrepov za mala podjetja, obrtnike, samozaposlene in mlade podjetnike ter jih poenostavili in usmerili v dejanske potrebe lokalnega okolja.
• Občina bo dejavna na področju razpisov za razvoj podjetništva. Zagotovili bomo, da bodo informacije pravočasno na voljo, pogoji jasni, postopki razumljivi in sredstva dosegljiva tudi manjšim podjetjem.

• Spodbujali bomo zadružništvo in druge skupnostne oblike gospodarstva, kjer ljudje združujejo delo, znanje ali sredstva za skupen cilj.
• Skupaj z gospodarstvom bomo spremljali, katerih poklicev in znanj v občini primanjkuje. Te informacije bomo povezovali s šolami, štipendijsko politiko in zaposlovanjem mladih.
• Od države bomo zahtevali več decentralizacije javnih služb in delovnih mest. Ni razloga, da se skoraj vsa nova javna delovna mesta še naprej koncentrirajo v največjih mestih.
• Občina bo pomagala povezovati ljudi pri nastajanju stanovanjskih, energetskih, kmetijskih, oskrbovalnih in drugih zadrug ter skupnostnih projektov. Njena naloga ni, da jih vodi, ampak da pomaga pri povezovanju, prostorih, informacijah in iskanju možnih virov financiranja.

Cilj gospodarske politike ni samo več podjetij, ampak več kakovostnih, bolje plačanih in varnih delovnih mest ter več možnosti, da lahko ljudje svoje znanje, delo in pobude razvijajo tam, kjer živijo.

TURIZEM

Idrija ima bogato kulturno, tehniško in naravno dediščino ter številne zanimivosti in doživetja. Izziv ni predvsem v pomanjkanju turistične ponudbe, temveč v tem, da so njeni posamezni deli še vedno premalo povezani. Obiskovalec si mora program sestaviti sam. Ponudniki nastanitev svojim gostom po lastni presoji predstavljajo možnosti, kaj vse lahko v Idriji in njeni okolici doživijo.

Naš cilj ni množični turizem, temveč turizem po meri Idrije – da obiskovalec ostane dlje, pride tudi zunaj glavne sezone, obišče različne dele občine, koristi storitve različnih lokalnih ponudnikov in iz Idrije odnese doživetje, zaradi katerega se bo želel vrniti.
Idrija ima zaradi svoje lege tudi možnost, da postane izhodišče za večdnevno raziskovanje širšega območja, od Cerknega in Tolmina do doline Soče. Obiskovalec lahko biva v mirnem in urejenem okolju naše občine, od tu pa odkriva Idrijo, podeželje in širšo regijo.

• Obstoječo turistično strategijo bomo prenesli v konkretne projekte in ukrepe ter bolje povezali kulturno in tehniško dediščino, naravo, aktivni turizem, prireditve, nastanitve in gostinsko ponudbo.
• Spodbujali bomo oblikovanje večdnevnih programov in paketov doživetij, ki jih bo mogoče ponuditi različnim skupinam obiskovalcev. Ponudba naj bo prilagojena družinam, aktivnim obiskovalcem, ljubiteljem kulture in dediščine, starejšim, šolskim in drugim skupinam ter obiskovalcem s posebnimi interesi.
• Bolje bomo povezali ponudnike nastanitev, gostince, kulturne ustanove, turistične ponudnike, društva in druge, ki soustvarjajo turistično ponudbo. Obiskovalcu mora biti na enem mestu jasno, kaj lahko v Idriji počne en, dva ali tri dni in več.
• Posebno pozornost bomo namenili doživetjem, ki jih obiskovalec lahko doživi prav pri nas. Idrija premore rudarsko dediščino, idrijsko čipko, žlikrofe in druge lokalne posebnosti. Obiskovalec lahko uživa v naravi ter aktivnemu preživljanju prostega časa. Takšna doživetja moramo bolje povezati in ponuditi kot celoto.
• Idrijo bomo razvijali kot izhodišče, ne le kot postanek. Turistično ponudbo naše občine bomo bolje povezovali tudi s ponudbo Cerknega, Tolmina, doline Soče in širšega območja ter tako ustvarjali dodatne razloge za daljše bivanje obiskovalcev.
• Več pozornosti bomo namenili obiskovalcem zunaj glavne turistične sezone. Kulturna, kulinarična, športna in druga doživetja lahko obiskovalce v Idrijo privabljajo skozi večji del leta.
• Krajinski park Zgornja Idrijca bomo bolje vzdrževali in povezovali s turistično ter rekreacijsko ponudbo. Z usmerjanjem obiska in ozaveščanjem bomo spodbujali odgovoren odnos do prostora ter turizem po meri Idrije.
• Turizem mora prinašati koristi tudi ljudem, ki tukaj živijo. Urejene poti, živahnejše mestno jedro, dobra gostinska ponudba, kulturne prireditve in urejena naravna območja niso pomembni samo za obiskovalce, ampak izboljšujejo tudi kakovost življenja domačinov.
• Iskali bomo možnosti za manjše ureditve v prostoru. Te lahko prispevajo k doživetju kraja in so hkrati namenjene domačinom. Gre za ureditev in predstavitev posameznih točk kulturne in tehniške dediščine, počivališč in drugih domiselnih ureditev.

Cilj je, da Idrija ne bo le kraj enodnevnega obiska. Idrija naj postane kraj, kjer obiskovalec ostane več dni, doživi mesto in podeželje, spozna našo dediščino, naravo, kulinariko in ljudi ter se želi ponovno vrniti. Turizem želimo razvijati tako, da bo obiskovalcem ponudil več, lokalnim ponudnikom prinesel več priložnosti, prebivalcem pa prispeval k bolj urejenemu in živemu okolju.

KULTURA, DEDIŠČINA IN KULTURNA INFRASTRUKTURA

Kultura je eden najmočnejših temeljev identitete Občine Idrija. Rudarska in tehniška dediščina, idrijska čipka, glasbena tradicija, kulturne ustanove, društva in številni ustvarjalci dajejo našemu prostoru prepoznavnost, ki močno presega njegove meje. Občina ima bogato kulturno življenje, hkrati pa že vrsto let ostajajo odprta vprašanja prostorov za kulturo. Nekateri objekti potrebujejo obnovo, posamezne dejavnosti nimajo ustreznih pogojev za delo, zato želimo vprašanje kulturne infrastrukture reševati povezano in dolgoročno.

• Pripravili bomo možnosti za celovito prenovo Rudniške dvorane in njeno ureditev v kulturno-izobraževalni center. V okviru projekta bomo proučili tudi možnost preselitve Glasbene šole Idrija. Ta potrebuje ustrezne učilnice za individualni in skupinski pouk, prostore za nauk o glasbi in najmlajše učence, prostor za orkestre in večje glasbene sestave, pevsko dejavnost ter druge programe, ki jih zaradi sedanjih prostorskih omejitev ni mogoče ustrezno razvijati. Center bi moral vključevati tudi dvorano za koncerte, kulturne prireditve, nastope, predavanja in druge dogodke, ki bi jo lahko uporabljali različni izvajalci, društva, šole in druge ustanove. Pred odločitvijo bo treba pripraviti idejno zasnovo, opredeliti potrebe uporabnikov, oceniti investicijo in prihodnje stroške ter poiskati možnosti državnega in evropskega sofinanciranja.
• Nadaljevali bomo prizadevanja za ustrezno rešitev kulturne dvorane v Spodnji Idriji.
• Glede na omejitve obstoječega objekta bomo ugotovili, kaj je mogoče izboljšati v Filmskem gledališču Idrija.
• Pri vprašanju večje kulturne oziroma večnamenske dvorane bomo pred odločitvijo primerjali potrebe, možne lokacije, stroške gradnje in poznejšega vzdrževanja ter ocenili, katere potrebe je mogoče rešiti tudi z obnovo in drugačno uporabo obstoječih objektov.
• Podpirali bomo delo Mestnega muzeja Idrija ter Mestne knjižnice in čitalnice Idrija. Vzpodbujali bomo njuno povezovanje s šolami, društvi, drugimi ustanovami in lokalnim okoljem.
• Spodbujali bomo kulturna društva, ljubiteljsko kulturo, glasbene sestave in ustvarjalce. Kulturnega življenja ne ustvarjajo samo ustanove in objekti, ampak predvsem ljudje.

• Festival idrijske čipke ostaja prioritetna občinska prireditev. Skupaj z deležniki s področja idrijske čipke, lokalno skupnostjo, gospodarstvom in drugimi sodelujočimi bomo ocenili obstoječi koncept in ga po potrebi posodobili ter pripravili jasno strategijo njegovega nadaljnjega razvoja. Posodobiti bo treba tudi odlok in sestavo upravnega sveta, da bo ta odražal dejanske potrebe in bo operativen.
• Ohranili bomo dosedanja področja financiranja, povezana z idrijsko čipko, ter na novo opredelili vlogo Odbora za označbo porekla idrijske čipke glede na zaščito geografske označbe Idrijska čipka na ravni EU.
• Bolje bomo uredili koordinacijo čipkarstva na ravni Občine Idrija, predvsem povezovanje različnih deležnikov na lokalni in mednarodni ravni ter sodelovanje pri večjih mednarodnih projektih.
• Pripravili bomo tržno strategijo za Idrijsko čipko, ki bo skrbela za kakovost ponudbe izdelkov, krepila pomen geografske označbe, izboljševala prepoznavnost in promocijo idrijske čipke ter ustvarjala večje povpraševanje. Pomemben cilj mora biti tudi boljše plačilo klekljaricam, saj lahko dediščina ostane živa samo, če ima njihovo delo tudi ustrezno vrednost.
• Posebno pozornost bomo namenili ohranjanju in prenosu klekljarskega znanja. Iskali bomo možnosti za usposabljanje in štipendiranje kadrov, ki so potrebni za prihodnost idrijske čipke. Predvsem učiteljic in učiteljev klekljanja ter risark in risarjev vzorcev.
• Pripravili bomo predlog za postavitev spomenika klekljarici. Spomenik bo priznanje generacijam žensk, ki so ohranjale in razvijale klekljarsko znanje ter pomembno zaznamovale identiteto Idrije.
• Skrbeli bomo za ohranjanje in sodobno predstavljanje rudarske, tehniške, čipkarske, glasbene in druge kulturne dediščine. Pa tudi za njeno približevanje mlajšim generacijam in povezovanje z današnjim življenjem občine.

Cilj je ohranjati živo kulturno dediščino in ustvarjalnost ter postopno izboljševati pogoje za kulturno in izobraževalno dejavnost. Pri večjih investicijah želimo iskati rešitve, ki bodo povezale več potreb, služile čim širšemu krogu prebivalcev in bodo za občino dolgoročno vzdržne.

KMETIJSTVO IN PODEŽELJE

Kmetijstvo in podeželje sta pomemben del Občine Idrija. Kmetije ne zagotavljajo samo pridelave hrane, ampak skrbijo za obdelano kulturno krajino, ohranjanje poseljenosti in življenje v manjših krajih. Razmere za kmetovanje na našem območju so zahtevne, zato mora občina temu področju nameniti več pozornosti in ga obravnavati kot pomemben del razvoja podeželja.

Razvoj podeželja pa ni samo vprašanje kmetijstva. Za ljudi, ki živijo zunaj Idrije, so pomembni tudi ceste, voda, možnosti gradnje, digitalna povezljivost in dostop do osnovnih storitev. Zato moramo potrebe posameznih krajev vključevati v razvoj občine in jih reševati skupaj z drugimi področji programa.

• Ponovno bomo vzpostavili odbor za kmetijstvo in podeželje kot delovno telo občinskega sveta oziroma poiskali drugo ustrezno obliko, ki bo zagotavljala stalno obravnavo vprašanj kmetijstva in podeželja.
• Pripravili bomo strategijo razvoja kmetijstva. V njej bodo opredeljene potrebe kmetij, možnosti njihovega razvoja ter ukrepi, pri katerih lahko pomaga občina.
• Obstoječe občinske ukrepe pomoči kmetijstvu bomo nadgradili, da bodo učinkovitejši in bolje prilagojeni dejanskim razmeram na Idrijskem. Posebno pozornost bomo namenili socialno šibkejšim kmetijam ter starejšim, bolnim in brezposelnim na kmetijah, ki se znajdejo v težkem položaju.
• Pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije bomo spodbudili ponovno oziroma ustrezno organiziranje lokalnega odbora, da bodo interesi in težave kmetov z našega območja bolje zastopani.
• Razvoj podeželja bomo povezovali tudi z urejanjem možnosti za gradnjo in ohranjanjem poseljenosti. Če želimo, da mladi ostajajo na podeželju in prevzemajo kmetije, morajo imeti tudi realne možnosti za ureditev svojega doma in nadaljnji razvoj dejavnosti.
• Potrebe Črnega Vrha, Ledin, Spodnje Idrije, Godoviča, Vojskega in drugih krajev bomo obravnavali v okviru celotnega razvoja občine. Voda, ceste, možnosti gradnje, objekti in druga infrastruktura so za življenje na podeželju prav tako pomembni kot ukrepi, ki so neposredno povezani s kmetijstvom.

Cilj je, da kmetijstvo in podeželje ponovno dobita jasno mesto v razvojni politiki občine. Ljudje, ki živijo in delajo na podeželju, si zalužijo pogoje za razvoj, ohranjanje kmetij in življenje v domačem okolju.

Nazaj na program

Glej tudi: 1. OBČINA, V KATERI JE DOBRO ŽIVETI

Glej tudi: 2. OBČINA KOT ŽIVA SKUPNOST