Dobro življenje v občini se ne meri samo z novimi cestami, objekti in investicijami. Enako pomembno je, ali imajo ljudje dostop do zdravnika, primernega stanovanja, pomoči, ko jo potrebujejo, možnosti za dostojno staranje ter občutek, da pripadajo skupnosti.

Želimo občino, ki ljudi povezuje, zmanjšuje razlike in ustvarja pogoje za varno, dostojno in kakovostno življenje v vseh življenjskih obdobjih.

ZDRAVSTVO, SOCIALNA VARNOST IN STAREJŠI

Dostopne in kakovostne zdravstvene storitve so eden osnovnih pogojev za kakovost življenja v občini. Na področju zdravstva občina vseh težav ne more reševati sama, predvsem ne pomanjkanja zdravstvenega kadra. Lahko pa skupaj z Zdravstvenim domom Idrija in državo aktivno išče rešitve ter pomaga ustvarjati pogoje, zaradi katerih bodo zdravstveni delavci želeli priti in ostati v našem okolju.

Pomemben del tega področja je tudi skrb za starejše. Ob staranju prebivalstva moramo razmišljati tako o institucionalni oskrbi kot o možnostih, da lahko starejši čim dlje kakovostno in varno živijo v domačem okolju. Ob tem je pomembna tudi podpora svojcem, ki zanje skrbijo, ter boljše povezovanje zdravstvenih, socialnih in drugih oblik pomoči.

• Satelitski urgentni center. Prizadevali si bomo za nadaljnji razvoj satelitskega urgentnega centra in ohranjanje dobre dostopnosti nujne medicinske pomoči.
• Reševalna vozila. Zavzemali se bomo za prenovo voznega parka reševalnih vozil Zdravstvenega doma Idrija. Zaradi razgibanosti in oddaljenosti posameznih krajev je zanesljiva in ustrezno opremljena nujna medicinska pomoč za našo občino še posebej pomembna.
• Družinska medicina in zdravstveni kader. Naš cilj je predvsem boljša dostopnost zdravstvenih storitev za občane. Ne bomo dajali obljub, ki jih občina zaradi pomanjkanja zdravnikov sama ne more izpolniti. Bomo pa skupaj z zdravstvenim domom iskali možnosti za pridobivanje in ohranjanje kadra. Ena od možnosti je tudi pomoč pri zagotavljanju ustreznega bivanja zdravstvenim delavcem.
• Negovalna bolnišnica in zdravstveno izobraževanje. Dolgoročno bomo podpirali prizadevanja za vzpostavitev negovalne bolnišnice v Idriji. Pred odločitvami je treba realno oceniti potrebe, kadrovske možnosti, pristojnosti države in zdravstvenega sistema ter finančno izvedljivost. Skupaj z državo, zdravstvenimi in izobraževalnimi ustanovami bomo iskali tudi možnosti za razvoj zdravstvenih izobraževalnih programov oziroma oddelkov v Idriji. Tako bi lahko dolgoročno povezali izobraževanje s potrebami zdravstva in socialnega varstva ter pomagali pri zagotavljanju kadra.
• Kakovost materiala za paciente. Skupaj z Zdravstvenim domom Idrija bomo preverili, kaj je pri nabavi materiala za paciente mogoče izboljšati z ustreznejšimi zahtevami in specifikacijami pri javnih naročilih ter kje bi bila za kakovostnejši material potrebna dodatna sredstva.
• Dostojna starost doma. Razvijali bomo možnosti, da lahko starejši ob ustrezni pomoči čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Pomembni so dostopna pomoč na domu, urejeni prevozi, informacije o pravicah in storitvah ter povezovanje različnih oblik pomoči.
• Podpora svojcem, ki skrbijo za starejše. Posebno pozornost bomo namenili ljudem, ki doma skrbijo za starejše družinske člane. Izboljšati želimo dostopnost informacij, svetovanja, srečanj za svojce ter začasnih oziroma razbremenilnih oblik pomoči.
• Prilagajanje stanovanj starejšim. Iskali bomo možnosti občinske pomoči pri manjših prilagoditvah stanovanj, ki starejšim omogočajo varnejše in daljše bivanje doma. Na primer pri ureditvi kopalnic, odstranitvi pragov, namestitvi držal in drugih prilagoditvah.
• Prevozi in dostop do storitev. Izboljšali bomo možnosti prevoza za starejše, predvsem za prebivalce bolj oddaljenih krajev in zaselkov, ki nimajo lastnega prevoza in težje dostopajo do zdravnika, lekarne, trgovine ter drugih osnovnih storitev.
• Bivanje starejših. Ugotovili bomo potrebe po stanovanjih in drugih oblikah bivanja za starejše ter iskali rešitve, ki omogočajo čim več samostojnosti in varnosti.
• Zunanja površina ob domu upokojencev. Pripravili bomo možnosti za ureditev parka oziroma kakovostne zunanje površine za stanovalce doma upokojencev, ki bi omogočala varen sprehod, počitek, druženje in stik z zunanjim okoljem.
• Center za družine, podporo in medgeneracijsko povezovanje. Prizadevali si bomo za vzpostavitev stalnega in dostopnega prostora za vse občane, ki bi povezoval obstoječe programe in jih dopolnjeval tam, kjer danes obstajajo vrzeli. Center bi ponujal vsebine za družine in starše, preventivno in psihosocialno podporo otrokom, mladostnikom in odraslim, svetovanje in pomoč ljudem v stiski, medgeneracijske dejavnosti ter informacije in podporo novim prebivalcem pri vključevanju v lokalno okolje. Pri tem ne želimo podvajati obstoječih služb, ampak jih bolje povezati in ljudem omogočiti lažji dostop do pomoči.

Cilj je ohranjati in izboljševati dostopnost zdravstvenih storitev ter skupaj z državo in zdravstvenimi ustanovami iskati realne rešitve za razvoj zdravstva in pridobivanje kadra. Hkrati želimo starejšim omogočiti čim več možnosti za kakovostno, varno in dostojno življenje v domačem okolju ter bolje povezati pomoč in podporo ljudem vseh generacij.

STANOVANJA IN MOŽNOSTI GRADNJE

Možnost primernega bivanja je eden od osnovnih pogojev za odločitev, da posameznik ali družina ostane v občini oziroma si v njej ustvari prihodnost. Stanovanjsko vprašanje zato razumemo širše – ne samo kot gradnjo stanovanjskih blokov v Idriji, ampak tudi kot možnost individualne gradnje, prenovo obstoječih objektov in odpiranje novih možnosti za bivanje v drugih krajih občine.

Občina sama ne more rešiti vseh stanovanjskih potreb, lahko pa z urejanjem prostora, pripravo zemljišč, komunalnim opremljanjem ter sodelovanjem z lastniki in investitorji ustvari pogoje za novo stanovanjsko gradnjo. Pomembno je, da zemljišča, ki so namenjena gradnji, niso zazidljiva samo na papirju, ampak da je na njih gradnja tudi dejansko mogoča.

• Bivši Dijaški dom na Ulici IX. korpusa 17. Projektna dokumentacija je že pripravljena, sledijo pa potrebni postopki za ureditev stanovanj in uresničitev stanovanjske rabe objekta.
• Aktivacija praznih stanovanj in objektov. Aktivno bomo iskali možnosti za ponovno uporabo praznih stanovanj, hiš in drugih primernih objektov. Poleg novogradnje želimo bolje izkoristiti tudi obstoječi stanovanjski fond ter proučiti možnosti, s katerimi bi občina lahko spodbudila obnovo, oddajo ali ponovno uporabo praznih stanovanj.
• Študentovska 13. Za območje bomo pripravili možnosti nove gradnje z boljšo izrabo prostora.
• Rožna ulica in Suhi potok. Aktivneje bomo iskali možnosti za novogradnje in ustvarjanje novih stanovanjskih kapacitet.
• Žabja vas v Godoviču. Ugotovili bomo dejansko stanje glede zemljišč, gradbenih dovoljenj in infrastrukture ter na tej podlagi nadaljevali aktivnosti za razvoj stanovanjskega območja.
• Individualna gradnja tudi zunaj strnjenih jeder. Pri spremembah občinskega prostorskega načrta (OPN) bomo omogočali individualno gradnjo tudi zunaj strnjenih jeder naselij, kjer je to prostorsko sprejemljivo. Stanovanjske politike ne želimo omejevati samo na strnjeno gradnjo in centre naselij.
• Bolj življenjska pravila gradnje. Pri spremembah OPN bomo predlagali tudi spremembe tistih arhitekturnih omejitev, ki po nepotrebnem otežujejo sodoben način gradnje, zlasti na hribovitem terenu, ob hkratnem spoštovanju značilnosti prostora.
• Gradbene parcele na podeželju. Odpirali bomo možnosti za primerne gradbene parcele tudi na podeželju, saj želimo mladim družinam omogočiti, da ostanejo in gradijo tudi zunaj mesta.
• Degradirana in neizkoriščena območja. Evidentirali bomo območja, ki imajo potencial za stanovanja, poslovne dejavnosti, javne vsebine ali parkiranje. Za primerne lokacije bomo pripravili idejne rešitve in primerjalne analize ter na tej podlagi določili možnosti njihove prihodnje rabe.

Cilj je povečati dejanske možnosti za bivanje in gradnjo na območju celotne občine. Ni dovolj, da so zemljišča na papirju namenjena gradnji – ljudem moramo omogočiti, da lahko na njih tudi dejansko gradijo in si v naši občini ustvarijo dom.

KRAJEVNE SKUPNOSTI IN VKLJUČEVANJE OBČANOV

Lokalna samouprava ima smisel le, če ljudje lahko dejansko vplivajo na okolje, v katerem živijo. Občina ni samo župan, občinska uprava in občinski svet. Občina smo vsi njeni prebivalci.

Krajevne skupnosti so ljudem najbližja raven lokalne samouprave in morajo biti resen partner občine pri načrtovanju razvoja. Razmere in potrebe niso povsod enake. Zato morajo biti ljudje iz posameznih krajev vključeni dovolj zgodaj, ko je na predloge in rešitve še mogoče vplivati.

• Odprta pisarna županje. Enkrat mesečno bo določen termin, ko se bodo občani lahko osebno srečali z županjo, predstavili problem, pobudo ali predlog ter se neposredno pogovorili o vprašanjih, ki jih zadevajo. Želimo, da je županja ljudem dostopna in da stik z občino ni omejen samo na uradne dopise in elektronsko pošto.
• Vsaki krajevni skupnosti bomo zagotovili jasno določeno strokovno kontaktno osebo v občinski upravi, ki bo spremljala njene pobude in skrbela, da ne ostanejo brez odgovora.
• Krajevne skupnosti bomo pred sprejemanjem odločitev vključili v vprašanja, ki neposredno vplivajo na njihov prostor – pri investicijah, cestah, občinskih nepremičninah, vzdrževanju, pluženju, prostorskih rešitvah in drugih pomembnih posegih.
• Uvedli bomo proračun po izboru občanov, pri katerem bodo prebivalci lahko predlagali in izbrali projekte v svojem okolju. Del sredstev bomo smiselno razporedili po krajevnih skupnostih, da bodo tudi manjši in bolj oddaljeni kraji dobili možnost neposrednega odločanja o projektih, ki so zanje pomembni.
• Pomembnejše projekte in posege bomo občanom predstavili dovolj zgodaj, da bo o njih še mogoča razprava in da se lahko dobre pripombe upoštevajo pred dokončnimi odločitvami.
• Glede na vsebino bomo uporabljali zbore občanov, javne razprave, delavnice in spletna posvetovanja. Pri pomembnih vprašanjih želimo slišati različna mnenja in iskati rešitve, ki imajo čim širšo podporo.
• Pobude občanov bomo evidentirali in omogočili spremljanje njihove obravnave: kdo pobudo obravnava, kakšen je odgovor in ali je bila izvedena. Pobuda ne sme izginiti v elektronskem predalu.
• Civilne pobude, društva, prostovoljce in neformalne skupine bomo obravnavali kot pomembne partnerje pri razvoju lokalnega okolja. Prostovoljstvo pa ne sme postati nadomestilo za naloge, ki jih mora opraviti občina.
• Posebno pozornost bomo namenili vključevanju mladih, starejših, invalidov, novih prebivalcev ter ljudi iz bolj oddaljenih krajev, katerih glas je pri odločanju pogosto manj slišan.
• Poenostavili bomo pot od pobude občana ali krajevne skupnosti do njene obravnave. Ljudje morajo vedeti, kam se lahko obrnejo, kdo je za posamezno vprašanje pristojen in kakšen je odgovor občine.
• Zagotovili bomo pogoje za učinkovito in neodvisno delo Nadzornega odbora Občine Idrija ter ustrezno obravnavo njegovih ugotovitev in priporočil.

Cilj je občina, v kateri ljudje ne sodelujejo samo enkrat na štiri leta na volitvah, ampak lahko ves mandat sodelujejo pri oblikovanju rešitev in nadzorujejo njihovo izvajanje.

Nazaj na program