Občina ne potrebuje samo novih projektov, ampak tudi drugačen način dela. Strokovno, odprto in odgovorno vodenje, pri katerem so naloge jasno razdeljene, informacije dostopne, različna mnenja slišana, dobre ideje pa se znajo spremeniti v izvedljive projekte.
Želimo občino, ki zna povezati izkušnje in nova znanja. Želimo občino, ki razume in povezuje različne generacije, stroko, civilno družbo in ljudi iz lokalnega okolja. Občino, ki odločitve pojasni, za svoje delo prevzame odgovornost in prebivalce naslavlja kot sodelavce, ne le kot volivce.

OBČINSKA UPRAVA – OD IDEJE DO IZVEDBE

Občinska uprava mora biti strokoven servis prebivalcem, krajevnim skupnostim, občinskemu svetu in županu. Njena kakovost se ne meri samo po številu zaposlenih, ampak predvsem po tem, kako hitro in dobro se rešujejo zadeve ter koliko razvojnih projektov je občina sposobna pripraviti in izvesti.

Dobra ideja sama po sebi še ni projekt. Za uspešno izvedbo so potrebni pripravljena dokumentacija, jasna odgovornost, realna finančna konstrukcija, pravočasno iskanje zunanjih virov in nadzor nad izvedbo. Občina mora biti sposobna projekte pripraviti dovolj zgodaj, da lahko izkoristi državne, evropske in druge možnosti financiranja, ko se te pojavijo.

• Organizacijo občinske uprave bomo spreminjali premišljeno. Pred vsako reorganizacijo mora biti jasno, kateri problem želimo z njo rešiti in kaj želimo izboljšati.
• Jasneje bomo določili odgovornosti za posamezna področja in projekte. Pri pomembnem projektu mora biti vedno znano, kdo je odgovoren za pripravo, izvedbo, roke in poročanje.
• Pri delu občinske uprave bomo spremljali čas reševanja zadev, odzivnost na pobude, uspešnost izvedbe projektov in pridobivanje zunanjih sredstev.
• Za večje projekte bomo že na začetku določili namen, pričakovane koristi, nosilca projekta, okvirno vrednost, časovnico, možne vire financiranja ter prihodnje stroške vzdrževanja.
• Vzpostavili bomo jasen sistem določanja prioritet občinskih investicij. Pri odločanju bomo upoštevali nujnost in varnost, potrebe prebivalcev, pripravljenost projekta, finančne možnosti ter možnosti pridobivanja državnih in evropskih sredstev. Tako bo jasno, katere investicije imajo prednost in katere se načrtujejo dolgoročneje.

• Vzpostavili bomo pregled projektov v pripravi. Vsebine za projekte se ne smejo začeti iskati šele takrat, ko je objavljen razpis. Občina mora imeti pripravljene projekte, ki jih je mogoče prijaviti, ko se odpre primeren vir financiranja.
• Sistematično bomo spremljali občinske, državne, evropske in druge vire financiranja ter povezovali različne vire tam, kjer je to mogoče.
• Pri večjih projektih bomo preverjali možnosti partnerstva z drugimi občinami, javnimi zavodi, podjetji, društvi, državo in drugimi organizacijami. Skupni projekt lahko omogoči izvedbo nečesa, česar ena institucija sama ne bi zmogla.
• Občinska uprava mora imeti dovolj znanja za pripravo projektov in prijav na razpise. Kjer tega znanja ni, ga bomo razvijali ali po potrebi pridobili od zunaj, vendar z jasno določenim obsegom dela, ceno in odgovornostjo.
• Občinsko upravo bomo organizacijsko okrepili na področjih priprave razvojnih projektov, pridobivanja zunanjih sredstev in javnih naročil, pri tem pa pazili, da se število zaposlenih zaradi tega ne bo nesorazmerno povečevalo.
• Vzpostavili bomo učinkovito projektno podporo vodstvu občine, bodisi v obliki kabineta župana bodisi z drugo ustrezno organizacijsko rešitvijo, vendar brez nepotrebnega povečevanja občinske uprave.
• Spodbujali bomo nastajanje idejnih rešitev tudi prek javnih pozivov ter sodelovanja s študenti in diplomanti, strokovnjaki, društvi in zainteresirano javnostjo.

• Pri javnih naročilih bomo zahtevali kakovostno pripravljene razpisne pogoje, realne popise del in jasna merila. Slabo pripravljeno naročilo se lahko pozneje pokaže v dodatnih delih, zamudah in višjih stroških.
• Strokovni nadzor nad izvedbo mora biti dejanski nadzor in ne samo podpisovanje dokumentov. Pri večjih investicijah bomo spremljali napredek, stroške, roke in spremembe med izvedbo.
• Če se večji projekt med izvedbo pomembno spremeni glede stroškov, vsebine ali končnega rezultata, mora biti sprememba obrazložena ter pravočasno predstavljena občinskemu svetu in javnosti.
• Pri odločanju o investicijah ne bomo presojali samo finančnih učinkov, ampak tudi, komu projekt koristi in kdo nosi njegove posledice. Prednost morajo imeti rešitve, ki izboljšujejo kakovost življenja širše skupnosti in ne ustvarjajo nesorazmernih bremen za posamezne kraje ali skupine prebivalcev.

Cilj je občinska uprava, ki zna dobro idejo spremeniti v pripravljen in izvedljiv projekt, zanj poiskati sredstva ter ga odgovorno izpeljati. Občani morajo pri tem vedeti, kdo je za projekt odgovoren, koliko bo stal, v kateri fazi je in kaj bo z njim občina pridobila.

OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN PREGLEDNOST

Občani imajo pravico vedeti, kaj občina načrtuje, kako se porablja javni denar in kako napredujejo pomembnejši projekti. Dobro obveščanje ni samo objavljanje dokumentov, ampak mora biti redno, razumljivo in dovolj konkretno, da lahko ljudje spremljajo delo občine.

Komunikacija občine mora biti odprta, argumentirana in spoštljiva tudi takrat, ko so mnenja različna. Pomembne informacije morajo biti dostopne na način, ki doseže različne generacije in tudi ljudi, ki digitalnih poti ne uporabljajo.

• Pri pomembnejših investicijah bomo javnosti jasno predstavili, kaj se dela, zakaj je projekt potreben, koliko bo stal, iz katerih virov se financira in v kateri fazi je. Med izvedbo bomo objavljali tudi informacije in fotografije o napredku projekta.
• Občinske informacije bomo predstavljali pregledno in razumljivo. Podatki, ki niso zakonsko varovani, morajo biti javnosti dostopni brez nepotrebnega zapletanja.
• Sodobno občinsko obveščanje bomo nadgradili tudi z novimi oblikami predstavljanja lokalnega okolja, kot so podkasti, video vsebine in drugi sodobni formati. Z njimi bomo približali občinske teme ter dali več prostora mladim, društvom, športu, kulturi in drugim vsebinam iz našega okolja.

• Ocenili bomo smiselnost priprave občinskega časopisa ali drugega javnega medija, ki bi izšel nekajkrat letno. Pred odločitvijo bomo upoštevali stroške, vsebino in predvsem, ali bi tak način obveščanja občanom prinesel informacije, ki jih po drugih poteh ne dobijo.
• Komunikacija občine mora biti redna, argumentirana in spoštljiva. Tudi kadar občina pobude ne more uresničiti ali se z njo ne strinja, mora biti njen odgovor jasen in obrazložen.
• Občina bo pripravila seznam ključnih zahtev do države z jasno določenimi prioritetami, nosilci, roki in stanjem posameznih projektov. O njihovem uresničevanju bomo najmanj enkrat letno poročali občinskemu svetu in občanom.

Cilj je odprta občina, v kateri imajo občani pravočasne in razumljive informacije o odločitvah, projektih in porabi javnega denarja ter lahko spremljajo, kaj je bilo obljubljeno in kaj je bilo dejansko narejeno.

Nazaj na program

Glej tudi: 1. OBČINA, V KATERI JE DOBRO ŽIVETI

Glej tudi: 2. OBČINA KOT ŽIVA SKUPNOST

Glej tudi: 3. GOSPODARNA IN ODGOVORNA OBČINA

Glej tudi: 4. POVEZANA, UREJENA IN DOSTOPNA OBČINA

Glej tudi: 5. OBČINA ZA PRIHODNOST