Prihodnost občine se ne začne čez deset ali dvajset let. Nastaja z odločitvami, ki jih sprejemamo danes. Danes se odločamo o urejanju prostora, skrbi za vodo in okolje, odpravi posledic rudarjenja. Danes zbiramo ideje in sestavljamo projektne načrte za bodoče velike investicije. Če bomo danes odločno zastopali interese Idrije pred državnimi organi, bomo jutri izvajali pomembne projekte.
Želimo občino, ki razmišlja dolgoročno, odloča pregledno in pravočasno ter zna povezati stroko, prebivalce in različne ravni oblasti. Razvoj mora biti premišljen, javni denar odgovorno porabljen, pomembne odločitve pa razumljive in odprte javnosti.

VODA, KOMUNALA, RADON IN RUDARSKA ŠKODA

Zanesljiva oskrba s pitno vodo in urejena komunalna infrastruktura sta osnovi kakovostnega bivanja. Težave niso povsod enake: ponekod so problem izgube vode, drugje kakovost vodnih virov, oskrba posameznih območij ali odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Zato je treba poznati dejansko stanje in prednostno reševati najbolj problematične dele.

Za Idrijo sta zaradi značilnosti našega prostora posebej pomembni tudi problematika radona in posledic nekdanjega rudarjenja. Pri obeh ne gre samo za posamezne primere, ampak za vprašanji, ki zahtevata dolgoročno spremljanje, strokovno obravnavo ter sodelovanje občine z državo in pristojnimi institucijami.

• Sistematično bomo zmanjševali izgube pitne vode. Prednostno bomo obnavljali najbolj problematične odseke vodovodnega omrežja. Posebno pozornost bomo namenili Godoviču, kjer velike izgube vode zahtevajo temeljitejšo ureditev vodovodnega omrežja.
• Na območjih Pečnika, Mokraške vasi, Kobalovih planin in drugod bomo ugotovili vzroke za onesnaževanje vodnih virov ter zagotovili presojo ustreznosti vodovarstvenih pasov.
• Analizirali bomo problematiko vodnega zajetja za Ledinsko planoto in iskali dolgoročno rešitev za zanesljivo oskrbo tega območja s pitno vodo.
• Med konkretnimi projekti je izgradnja vodovoda Likarca–Ljubevč–Jelični Vrh.
• Komunalne otoke za zbiranje odpadkov bomo uredili tako, da bodo funkcionalni, urejeni in tudi na pogled prijetnejši. Prizadevali si bomo za bolj enotno ureditev po občini, kjer je to smiselno, pa bomo preverili tudi možnost polpotopnih zbiralnic.
• Prizadevali si bomo za preglednejši in razumljivejši način zaračunavanja komunalnih storitev ter proučili možnost ustanovitve Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.

• V reševanje komunalne problematike bomo vključili tudi male čistilne naprave na podeželju, kjer centralni kanalizacijski sistemi niso vedno mogoči ali smiselni.
• Radon bomo obravnavali kot pomembno zdravstveno in okoljsko vprašanje. Zavzemali se bomo za sistematično spremljanje stanja in meritve na več območjih občine, posebno pozornost pa namenili vrtcem, šolam in drugim javnim objektom. Občane bomo obveščali o možnostih meritev v stanovanjskih objektih in o ukrepih za zmanjševanje izpostavljenosti. Kjer bodo v občinskih objektih ugotovljene povišane vrednosti, bomo poskrbeli za ustrezne ukrepe ter preverjanje njihove učinkovitosti.
• Pri rudarski škodi bomo oblikovali projektno skupino strokovnjakov, ki bo pripravila strokovne podlage in gradivo za zahtevek do države.
• Pri državi bomo vztrajali pri sistemski ureditvi odpravljanja posledic rudarjenja v Občini Idrija.

Cilj je zagotoviti zanesljivo oskrbo s kakovostno pitno vodo, zmanjševati izgube vode ter postopno izboljševati komunalno infrastrukturo po celotni občini. Problematiko radona in posledic rudarjenja želimo reševati sistematično – s spremljanjem stanja, konkretnimi ukrepi ter vztrajnim sodelovanjem z državo.

OBVEŠČANJE JAVNOSTI IN PREGLEDNOST

Občani imajo pravico vedeti, kaj občina načrtuje, kako se porablja javni denar in kako napredujejo pomembnejši projekti. Dobro obveščanje ni samo objavljanje dokumentov, ampak mora biti redno, razumljivo in dovolj konkretno, da lahko ljudje spremljajo delo občine.

Komunikacija občine mora biti odprta, argumentirana in spoštljiva tudi takrat, ko so mnenja različna. Pomembne informacije morajo biti dostopne na način, ki doseže različne generacije in tudi ljudi, ki digitalnih poti ne uporabljajo.

• Pri pomembnejših investicijah bomo javnosti jasno predstavili, kaj se dela, zakaj je projekt potreben, koliko bo stal, iz katerih virov se financira in v kateri fazi je. Med izvedbo bomo objavljali tudi informacije in fotografije o napredku projekta.
• Občinske informacije bomo predstavljali pregledno in razumljivo. Podatki, ki niso zakonsko varovani, morajo biti javnosti dostopni brez nepotrebnega zapletanja.
• Sodobno občinsko obveščanje bomo nadgradili tudi z novimi oblikami predstavljanja lokalnega okolja, kot so podkasti, video vsebine in drugi sodobni formati. Z njimi bomo približali občinske teme ter dali več prostora mladim, društvom, športu, kulturi in drugim vsebinam iz našega okolja.

• Ocenili bomo smiselnost priprave občinskega časopisa ali drugega javnega medija, ki bi izšel nekajkrat letno. Pred odločitvijo bomo upoštevali stroške, vsebino in predvsem, ali bi tak način obveščanja občanom prinesel informacije, ki jih po drugih poteh ne dobijo.
• Komunikacija občine mora biti redna, argumentirana in spoštljiva. Tudi kadar občina pobude ne more uresničiti ali se z njo ne strinja, mora biti njen odgovor jasen in obrazložen.
• Občina bo pripravila seznam ključnih zahtev do države z jasno določenimi prioritetami, nosilci, roki in stanjem posameznih projektov. O njihovem uresničevanju bomo najmanj enkrat letno poročali občinskemu svetu in občanom.

Cilj je odprta občina, v kateri imajo občani pravočasne in razumljive informacije o odločitvah, projektih in porabi javnega denarja ter lahko spremljajo, kaj je bilo obljubljeno in kaj je bilo dejansko narejeno.

ZAHTEVE IDRIJE DO DRŽAVE

Vseh razvojnih vprašanj Občina Idrija ne more rešiti sama. Del prometne infrastrukture, posledice nekdanjega rudarjenja, decentralizacija javnih služb in nekatere večje investicije so odvisne tudi od odločitev države. Pri teh vprašanjih mora občina nastopati jasno, vztrajno in z dobro pripravljenimi predlogi.

Ni dovolj, da na iste probleme opozarjamo iz leta v leto. Za ključne zahteve do države moramo imeti določene prioritete, pripravljene strokovne podlage in jasno spremljati, kaj je bilo dogovorjeno in kaj je bilo dejansko izvedeno.

• Z državo bomo iskali konkretne rešitve za izboljšanje prometne povezave Idrije z Ljubljano. Posamezne možnosti bomo strokovno ovrednotili ter na tej podlagi določili prednostne rešitve, za katere si bomo prizadevali v nadaljnjih postopkih.
• Od države bomo zahtevali ureditev najbolj problematičnih odsekov Zale ter postopno izboljšanje varnosti in pretočnosti na odsekih, ki že vrsto let predstavljajo težavo za prebivalce in gospodarstvo.
• Prizadevali si bomo, da povezavi Idrija–Idrijska Bela in Idrija–Vojsko dobita višji rang državne ceste, kjer je to glede na njun pomen in uporabo utemeljeno.
• Pri rekonstrukciji državne ceste Spodnja Idrija–Želin bomo od države zahtevali, da se že v načrtovanje vključijo tudi potrebe kolesarskega prometa in poiščejo rešitve za varnejše sobivanje kolesarjev, osebnega in tovornega prometa. Gre za eno najpomembnejših prometnih povezav v dolini Idrijce, ki je hkrati pomembna za gospodarstvo, dnevne migracije ter vse bolj tudi za rekreativno, športno in turistično kolesarjenje. Zaradi prostorskih omejitev doline ne želimo vnaprej določati konkretne tehnične rešitve, temveč pričakujemo, da se različne možnosti strokovno proučijo že ob pripravi rekonstrukcije ceste. Pri tem se bomo povezali z Občino Cerkno ter si prizadevali za skupno medobčinsko delovno skupino, ki bo potrebe in predloge obeh občin usklajevala z Direkcijo RS za infrastrukturo in pristojnim ministrstvom.

• Opozarjali bomo, da morajo biti pri državnem in evropskem financiranju cestne infrastrukture ustrezno upoštevana tudi gorska in podeželska območja z razpršeno poselitvijo. Prav tam so stroški vzdrževanja cest sorazmerno visoki, hkrati pa so cestne povezave osnovni pogoj za življenje in razvoj.
• Od države bomo zahtevali, da novih javnih služb in delovnih mest ne koncentrira samo v največjih mestih. Idrija ima znanje, infrastrukturo in ljudi ter lahko prevzame tudi del državnih služb in delovnih mest.
• Pri večjih projektih kulturne infrastrukture bomo iskali aktivno sodelovanje države in možnosti sistemskega sofinanciranja. Občina takšnih investicij zaradi njihovega obsega ne more vedno financirati sama.
• Zavzemali se bomo za dolgoročno in sistemsko ureditev odpravljanja posledic nekdanjega rudarjenja. Prebivalci Idrije posledice večstoletnega rudarjenja čutimo še danes, vendar po letu 2014 namensko financiranje sanacije rudarske škode ni bilo več zagotovljeno. Kljub političnim pobudam za ponovno vzpostavitev financiranja, občina v preteklih mandatih ni uspela pripraviti dovolj celovitega programa sanacije in strokovnih podlag, ki bi omogočile trajno obnovitev takšnega sistema financiranja. Zato bomo pripravili jasen program sanacije, določili prednostna območja in objekte, finančno ovrednotili potrebne ukrepe ter na tej podlagi od države zahtevali ponovno vzpostavitev namenskega in dolgoročnega financiranja rudarske škode.
• Za ključne zahteve do države bomo določili prioritete, nosilce, roke in stanje posameznih zadev. O napredku bomo najmanj enkrat letno poročali občinskemu svetu in občanom.

Cilj je, da Idrija zaradi svoje geografske lege in posebnosti prostora ne bo v slabšem položaju. Občina mora pri vprašanjih, ki niso samo v njeni pristojnosti, nastopati aktivno, vztrajno in argumentirano ter od države zahtevati rešitve, ki so pomembne za življenje in razvoj naših krajev.

Nazaj na program

Glej tudi: 1. OBČINA, V KATERI JE DOBRO ŽIVETI

Glej tudi: 2. OBČINA KOT ŽIVA SKUPNOST

Glej tudi: 3. GOSPODARNA IN ODGOVORNA OBČINA

Glej tudi: 4. POVEZANA, UREJENA IN DOSTOPNA OBČINA