V četrtek 5. junija bodo občinski svetniki na 23. seji občinskega sveta Občine Idrija izvedli prvo obravnavo o Odloku o volilnih enotah za volitve v občinski svet.
Razprava bo pokazala kako si svetniške skupine in svetniki tolmačijo načelo enakosti volilne pravice občanov, pomen proste izbire med kandidati za svetnike in zahteve volilvcev po strokovnem delovanju svetnikov pri zastopanju interesov krajanov.
VOLILNI SISTEM V OBČINI IDRIJA
V obstoječem sistemu s 3 VE se mandati delijo na ravni volilnih enot kot tudi na ravni Občine. Na ravni Občine je bilo na volitvah 2022 dodatno razdeljenih 8 mandatov, v 2018: 11 mandatov, v 2014: 10 mandatov in v 2010: 12 mandatov. Po podelitvi mandatov v volilnih enotah se za podelitev še preostalih mandatov na ravni Občine oblikuje eno skupno “imaginarno” volilno enoto. Tako kot v volilnem sistemu z 1 VE se te preostale mandate razdeli po d’Hondtovem sistemu (vrstni red najvišjih količnikov).
Za skoraj polovico mandatov se tako že sedaj uporablja sistem, ki je veljaven pri delitvi mandatov v 1 volilni enoti. Postopek se razlikuje šele v drugem koraku, saj se pri 1 VE ime svetnika določi na podlagi enotne liste kandidatov, pri 3 VE pa mandat pripada kandidatu iz tiste volilne enote, ki ima največji ostanek glasov.
Volivci imajo pri 1 VE tako vnaprej jasno predstavo katerim kandidatom po vrsti bo lahko podeljen mandat, pri 3 VE pa to določajo pravila, ki so manj odvisna od volje volivcev. Kateri volilni enoti bo pripadel ta dodaten mandat volivci ne morejo vedeti vnaprej. Dodatno pa se lahko aktivira še naslednjo pravilo, ki mandat podeli kandidatu iz naslednje volilne enote v kolikor so vsi mandati v volilni enoti že podeljeni. Na volitvah 2022 sta bila dva taka mandata (LKS in SD)
ki nista bila podeljena kandidatu na podlagi krajevne volje volivcev. Zapleteno in volivcem nerazumljivo.
VPLIV 1 VOLILNE ENOTE
Pri 1 volilni enoti se vrednost glasu in neenakost, ki nastane tudi zaradi neenake volilne udeležbe v volilnih enotah v celoti izenači. Moč glasu vsakega volivca je enaka neglede na kraj bivanja.
INTERES STRANK / LIST
Volilni sistem s 3 volilnimi enotami odvzame del te moči, saj so volilci “pospravljeni” v svoje volilne enote, kjer jim vnaprej neglede na volilno udeležbo pripada določeno število svetniških mest. Na voljo pa imajo le omejen nabor kandidatov in največkrat vedno ene in iste. Takšno politično stanje pa marsikaterega volivca odvrača od tega, da se volitev sploh udeleži.
Za stranke/liste, ki imajo na območju posamezne volilne enote večjo relativno podporo si ne želijo odločujočega vpliva prepustiti kar vsem volivcem enakovredno, kar je glavni političen razlog za ohranjanje treh volilnih enot. Drugi razlog pa je nezmožnost kandidatov za širše delovanje z več strokovnega znanja in so zato lokalne teme in kraj bivanja priročen izgovor za ohranitev več volilnih enot.
Z eno volilno enoto se posredno lahko ustvari največji možni pritisk na stranke in liste, da bolje premislijo kateri kandidati so zmožni delovati v korist vseh občanov, saj bi se tudi mandati, ki se zdaj podelijo znotraj volilnih enot podelili na podlagi d’Hondtovega sistema in enake volilne pravice vseh občanov.
Svetnik, četudi je izvoljen le znotraj svoje volilne enote ravno tako postane zastopnik vseh občanov in je njegova vloga po izvolitvi natanko takšna kot bi bila pri izvolitvi v 1 volilni enoti, s to razliko, da delovanje v korist krajanov od njega zahtevajo vsi krajani vseh KS in ne samo krajani dotične volilne enote. Strokovno delovanje svetnika je tako edini možni pristop v kolikor svetnik ne želi izgubiti širšega zaupanja.
Ena volilna enota tako posredno vzpodbuja volivce, da se volitev udeležijo, bolje premislijo o kandidatih in v času volilne kampanje zahtevajo bolj jasne odgovore, ne samo na izražene potrebe v lokalnem okolju ampak tudi na skupne potrebe, ki so v interesu vseh občanov.
Gre za najbolj pošten volilni sistem do vseh občanov, saj omogoča večje zavedanje volilcev in strank, da bo strokovnost lokalnega kandidata presojana tudi s strani ostalih občanov. Zato je delovanje svetnika vsem bolj na očeh, ker krajevna zastopanost ni več odgovornost samo dotičnega svetnika ampak odgovornost vseh svetnikov posamezne stranke / liste, da pri odločitvah presojajo vse interese vseh krajanov enakovredno. To pa v večji meri omogoča tudi določanje in sprejemanje prioritet ter bolj jasno izpostavi politične cilje, delo in odločitve svetnikov posamezne stranke / liste.
Izvolitev naj bi izkazovala zaupanje volivcev in to zaupanje mora svetnik s svojim delom v občinskem svetu upravičiti v času svojega mandata. Ena volilna enota pa takšno zavezo svetnika dejansko povdari v največji možni meri, podobno kot je to pri volitvah za župana.
