Suša v občini Idrija: LOI predlaga konkretno pomoč kmetom
Dolgotrajna vročina in suša sta tudi v občini Idrija povzročili škodo v kmetijstvu. Na težave nas opozarjajo predvsem kmetje, pri katerih se zaradi pomanjkanja padavin zmanjšuje količina krme za živino.
Za živinorejce to pomeni zelo konkretno težavo. Če lastne krme ne bo dovolj, bodo morali zmanjševati število živali ali pa manjkajočo krmo kupovati po bistveno višjih cenah.
Zato smo 12. avgusta 2026 na Občino Idrija naslovili pobudo, da občinska uprava čim prej pripravi pregled stanja in možnosti pomoči.
Slika je simbolična. Fotografija je bila digitalno prilagojena za ponazoritev sušnih razmer.
Najprej je treba vedeti, kako obsežne so posledice
Od občine pričakujemo, da Občinskemu svetu predstavi:
na katerih območjih občine so posledice suše najhujše,
kakšne oblike škode so se pojavile,
kakšne oblike pomoči že zagotavlja država,
katere aktivnosti potekajo v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije oziroma pristojne kmetijsko svetovalne službe,
ter na kakšen način lahko pri tem sodeluje tudi občina.
Pomembno je, da se o posledicah ne odloča zgolj na podlagi posameznih informacij s terena, ampak da dobimo čim bolj celovit pregled stanja.
Če obstoječa pomoč ne bo dovolj, naj pomaga tudi občina
Posebej smo opozorili, da je treba preveriti tudi možnosti neposredne občinske pomoči.
Če državne in druge obstoječe oblike pomoči ne bodo zadostovale, bi morala občina preveriti, ali lahko pri reševanju najbolj perečih posledic suše pomaga tudi iz občinskega proračuna.
Pri tem ne gre za splošno razdeljevanje sredstev, ampak za pomoč tam, kjer so posledice suše dejansko največje in kjer lahko hitro ukrepanje prepreči še večjo gospodarsko škodo.
Kmetijstvo je del odpornosti lokalnega okolja
Kmetijstvo v naši občini ni pomembno samo zaradi pridelave hrane. Ohranja podeželje, kulturno krajino, poseljenost oddaljenih območij in številne dejavnosti, ki so del vsakdanjega življenja občine.
Zato mora biti odziv na posledice suše pravočasen in usklajen.
V dopisu smo občino pozvali, naj po potrebi problematiko uvrsti tudi na dnevni red prve naslednje seje Občinskega sveta, saj gre za aktualno vprašanje, ki ga ni smiselno odlagati.
Če želimo ohranjati kmetijstvo in življenje na podeželju, moramo biti sposobni ukrepati tudi takrat, ko se kmetje znajdejo v razmerah, na katere sami ne morejo vplivati.
Civilna iniciativa za ohranitev in celostno ureditev območja Rak
IZJAVA ZA JAVNOST
Občina Idrija je na našo pobudo (podrobnosti v povezavi) za vzpostavitev celostnega modela upravljanja in razvoja območja Rak odgovorila, da predlog ne bo uvrščen na septembrsko sejo Občinskega sveta. Kot razlog navaja pripravo krovnega Odloka o razglasitvi gozda s posebnim namenom oziroma mestnega gozda, v katerega naj bi bilo vključeno tudi širše območje Rak.
Odgovor občine pozdravljamo. Če se bo z odlokom dejansko vzpostavil celovit in dolgoročen model upravljanja območja, ki bo jasno določil odgovornosti, način vzdrževanja, razvojne ukrepe in možnosti financiranja, je to tudi v skladu z bistvom naše pobude.
Vendar pa nas odgovor občine hkrati pušča z več pomembnimi vprašanji.
Rake danes potrebujejo ukrepanje, ne zgolj prihodnje ureditve
Območje je v vse slabšem stanju. Dotrajane so posamezne ograje, na več mestih so vidne poškodbe in posedanje oziroma nagibanje betonskega korita, posamezni deli infrastrukture pa so že lahko nevarni za obiskovalce. Na enem od mest se je betonski zid že porušil, zaradi česar je nastala večja odprtina. Težava zato ni več zgolj estetska ali vprašanje turistične privlačnosti, ampak vse bolj tudi vprašanje varnosti, preprečevanja nadaljnje škode in odgovornosti lastnikov oziroma upravljavcev.
Če se bo stanje še naprej slabšalo, bodo stroški sanacije samo še višji. Pri infrastrukturi, ki je že poškodovana, namreč odlašanje z vzdrževanjem praviloma ne pomeni prihranka, temveč ustvarjanje dodatne škode.
Zato se nam zdi ključno, da priprava odloka ne postane razlog za odlaganje nujnih vzdrževalnih in sanacijskih ukrepov.
Časovnica je pomembna
Iz odgovora občine izhaja, da je osnutek odloka že pripravljen, da je bilo 17. avgusta 2026 pridobljeno strokovno mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter da bo osnutek po dopolnitvah in uskladitvah dan v javno obravnavo in javno razgrnitev.
Pozdravljamo napoved vključevanja strokovne in zainteresirane javnosti. Ob tem pa pričakujemo, da bo občina jasno predstavila časovnico nadaljnjih korakov – kdaj bo osnutek javno dostopen, kdaj bo potekala javna obravnava, kdaj je predvidena obravnava na občinskem svetu in predvsem, kdaj bodo lahko izvedeni prvi konkretni ukrepi na terenu.
Za Rake namreč ni vseeno, ali bo rešitev pripravljena čez nekaj mesecev ali čez nekaj let.
Nekateri deli infrastrukture so že danes v stanju, ko nadaljnjega odlašanja ne moremo razumeti kot sprejemljivega.
Odlok mora rešiti več kot vprašanje gozda
Naša prvotna pobuda ni bila usmerjena zgolj v razglasitev območja za mestni gozd. Njeno bistvo je bilo vzpostaviti učinkovit model upravljanja celotnega območja Rak.
Zato bomo pri nadaljnji pripravi odloka posebej pozorni na vprašanja, ki so za dolgoročno rešitev ključna:
kdo bo odgovoren za upravljanje posameznih delov območja,
kdo bo odgovoren za redno vzdrževanje,
kako bodo razdeljene finančne obveznosti med različne lastnike in upravljavce,
kako bo urejeno vzdrževanje in sanacija vodnega kanala,
kako bo zagotovljena varnost obiskovalcev,
kdo bo pripravljal in vodil razvojne projekte,
kakšna bo vloga Občine Idrija in Zavoda za turizem Idrija,
kako bo mogoče učinkoviteje pridobivati državna in evropska sredstva,
ter kako bo dolgoročno zagotovljeno ohranjanje kulturne, tehniške, naravne in turistične vrednosti območja.
Posebej pomembno se nam zdi vprašanje vodnega kanala. Rake niso samo gozd in rekreacijska pot. Njihova bistvena značilnost in zgodovinska vrednost izhajata prav iz vodnega sistema. Zato mora biti v celostni rešitvi jasno opredeljeno tudi vprašanje njegovega vzdrževanja, financiranja in odgovornosti.
Ne želimo iskati krivca – želimo najti rešitev
Naša pobuda ni bila pripravljena zato, da bi iskali krivca za trenutno stanje. Ravno nasprotno.
Želimo preseči dosedanji model, v katerem lahko zaradi razdrobljenega lastništva in pristojnosti vsak pokaže na drugega, medtem ko infrastruktura medtem propada.
Če je mogoče vzpostaviti model, v katerem bodo občina, lastniki, upravljavci, strokovne institucije in drugi deležniki skupaj določili odgovornosti, finančne obveznosti in razvojne cilje, bomo takšno rešitev podprli.
Pripravljeni smo tudi aktivno sodelovati pri javni obravnavi in pripravi odloka, kot nas k temu poziva občina.
Vendar pričakujemo, da bo naše sodelovanje dejansko vsebinsko in ne zgolj formalno.
Naša pobuda je bila pripravljena prav zato, ker verjamemo, da je mogoče stvari narediti drugače – povezano, dolgoročno in z jasno odgovornostjo in verjamemo, da je lahko uspešno umeščena v aktivnosti, ki so predvidene v odloku.
Rake so ena od podob Idrije, ki jih z veseljem kažemo svetu. Na spletu obiskovalce vabimo s čudovitimi fotografijami narave, vode in poti. Na terenu pa jih vse pogosteje pričakajo poškodovana infrastruktura, dotrajane ograje in propadajoče korito.
Razkorak, ki si ga ne smemo več privoščiti
Ne zaradi civilne iniciative. Ne zaradi politike. Ampak zaradi Idrije.
Zato od občine pričakujemo dve stvari: jasno časovnico priprave in sprejema odloka ter zagotovilo, da bodo do takrat izvedeni nujni ukrepi za preprečitev nadaljnjega propadanja in ogrožanja varnosti na območju Rak.
Od besed h konkretnim dejanjem
V prihodnjih tednih bomo vzpostavili Civilno iniciativo za Rake, ki bo povezovala občane, uporabnike prostora, strokovnjake, organizacije in vse druge, ki jim je mar za prihodnost tega območja.
Njena naloga ne bo zgolj opozarjanje na probleme. Želimo ustvariti prostor za sodelovanje, izmenjavo predlogov in spremljanje konkretnih korakov, ki bodo sledili. Spremljali bomo pripravo odloka, se vključili v javno obravnavo ter si prizadevali, da bodo v končni rešitvi upoštevani tudi vidiki, ki so jih izpostavili občani in uporabniki Rak. Sočasno verjamemo, da so prav prebivalci tisti, ki lahko veliko prispevajo k ohranjanju dediščine – z rednimi pregledi, idejami, prostovoljnim delom in podobno. Zato ob tem vabimo vse prebivalce Idrije in okoliških krajev ter vse zainteresirane, ki imajo ideje, znanje, izkušnje ali preprosto željo, da bi pomagali ohraniti in razvijati Rake, da se nam pridružijo.
Verjamemo, da so Rake preveč pomembne, da bi bila njihova prihodnost odvisna zgolj od tega, kdo je njihov lastnik ali kdo je trenutno za posamezen del odgovoren.
Rake so naše skupno bogastvo – zato mora biti tudi njihova prihodnost skupna odgovornost
Odlok je lahko pomemben korak, a Rake potrebujejo tudi konkretna dejanja. In potrebujejo jih zdaj.
Lista Odgovorni za Občino Idrija podpira investicijo v idrijski stadion – vendar v obsegu sodobnega športnega stadiona, ki bo mestu služil prihodnjih dvajset let.
To pomeni kakovostno igralno površino, tribuno, po možnosti s pokritimi sedeži, ustrezno razsvetljavo, elektronski semafor, atletsko stezo, vadbene površine, prostore za mlajše selekcije in drugo infrastrukturo, ki jo potrebuje sodoben javni športni objekt.
Zato zavračamo očitke, da nasprotujemo nogometu ali prenovi stadiona. Ne nasprotujemo ne enemu ne drugemu.
Nasprotujemo pa temu, da bi Idrija po zaključku investicije dobila le delno rešitev, zaradi katere bi na celovit stadion z atletsko stezo čakali še vrsto let.
Naša kritika je namenjena načinu vodenja investicije, ne Nogometnemu društvu Idrija.
Po sejah odborov ostaja več vprašanj kot odgovorov
Na torkovih sejah odborov občinskega sveta je župan predstavil svoj pogled na potek investicije. Po njegovem pojasnilu je projekt skladen in zakonit, kot problematično pa je izpostavil predvsem poimenovanje investicije “Stadion – rekonstrukcija II”.
Toda bistvo razprave po našem mnenju ni v imenu projekta.
Pomembnejše je vprašanje, kako se med seboj povezujejo prvotno načrtovana rekonstrukcija stadiona, že izvedena prenova travne površine oziroma “investicijsko vzdrževanje” ter nadaljnje faze projekta.
Po predstavljenih pojasnilih prenova travne površine namreč ni del načrtovane rekonstrukcije, ampak ločen poseg, opredeljen kot investicijsko vzdrževanje.
Prav tu se odpira prvo pomembno vprašanje: kakšen je bil od začetka celovit načrt prenove stadiona in kako so bile posamezne faze umeščene v investicijsko ter proračunsko dokumentacijo?
Kaj je bilo dejansko načrtovano?
Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) iz leta 2021 je predvideval celovito ureditev stadiona z atletsko stezo.
Danes se projekt predstavlja po posameznih posegih in fazah, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je bila takšna faznost predvidena že v projektni dokumentaciji oziroma PZI.
Če ni bila, bi moralo biti javnosti in predvsem občinskemu svetu jasno pojasnjeno:
kdaj je prišlo do spremembe koncepta,
kdo jo je predlagal,
zakaj je bila sprejeta,
kakšne so njene finančne posledice,
in kakšen bo končni rezultat investicije.
Kje je bilo investicijsko vzdrževanje v NRP?
Posebno vprašanje predstavlja že izvedeno investicijsko vzdrževanje.
Po naših ugotovitvah ta poseg pred izvedbo ni bil kot takšen vključen v načrt razvojnih programov (NRP) in proračun v vsebini, o kateri bi občinski svet predhodno odločal.
Če so naše ugotovitve pravilne, je treba pojasniti, zakaj se z rebalansom proračuna stanje ureja naknadno.
Pri porabi javnih sredstev bi moral biti vrstni red jasen:
Danes se govori o tem, da naj bi naslednja faza rekonstrukcije ponovno vključevala atletsko stezo, vendar naj za celotno izvedbo ne bi bilo dovolj sredstev.
Če bo zaradi pomanjkanja sredstev treba ponovno zmanjševati obseg projekta, želimo vedeti, kaj bo izločeno.
Tribune? Razsvetljava? Drugi elementi?
Takšno odločanje po posameznih koščkih dolgoročno povečuje tveganje, da Idrija namesto celovitega stadiona dobi vrsto delnih rešitev.
Dva DIIP-a, ena lokacija
Dodatno vprašanje predstavlja obstoj dveh investicijskih dokumentov za isto lokacijo, vsak s svojimi cilji.
To samo po sebi zahteva jasno obrazložitev, kako sta projekta med seboj povezana in katera razvojna vizija stadiona je danes dejansko veljavna.
Pri tako pomembni investiciji mora biti odgovor na vprašanje “Kaj želimo na koncu zgraditi?” znan že pred začetkom izvajanja posameznih del.
Približno 700.000 evrov – veliko ali malo glede na dvajsetletno investicijo?
Po predstavljenih ocenah naj bi bilo za izvedbo potrebnega nasutja potrebnih približno 700.000 evrov dodatnih sredstev.
Seveda 700.000 evrov ni majhen znesek.
Toda če govorimo o športni infrastrukturi, ki naj bi Idriji služila prihodnjih dvajset let, je treba najprej izdelati celotno finančno konstrukcijo in preveriti vse možne vire financiranja.
Občinske investicije se ne financirajo samo iz tekočih proračunskih prihodkov. Obstajajo državni in evropski viri, razpisi, sofinanciranja in tudi možnosti zadolževanja v okviru zakonsko dovoljenih meja.
Zato pričakujemo, da se javnosti predstavi:
celotna investicija,
projektna in investicijska dokumentacija,
morebitne variantne rešitve,
končno predvideno stanje,
jasne faze izvedbe,
celotna finančna konstrukcija,
ter časovni načrt.
Šele na tej podlagi je mogoče odgovorno odločati, ali je 700.000 evrov razlog za zmanjšanje obsega projekta ali razvojni problem, za katerega je treba poiskati rešitev.
Vloga občinskega sveta
Pomemben del zgodbe je tudi občinski svet.
Občinski svet ni demokratični okras. Je najvišji organ odločanja v občini.
Svetniki imajo pravico in dolžnost preverjati dokumentacijo, postavljati vprašanja, zahtevati pojasnila ter nadzorovati, kako se izvršujejo odločitve, povezane z javnim denarjem.
Zato pričakujemo, da bo pred nadaljnjimi odločitvami občinski svet dobil jasno in celovito predstavitev projekta.
Ne le posameznih faz, ampak celoto.
Javnost si zasluži celotno sliko
Pri tako pomembni investiciji javnosti ni primerno obveščati šele takrat, ko se pojavijo težave, niti po posameznih koščkih.
Od začetka mora biti jasno:
kaj gradimo, koliko bo stalo, kako bo financirano, katere so faze in kakšen bo končni rezultat.
To je tudi bistvo našega vprašanja:
Ali bo Idrija dobila sodoben športni stadion ali bomo dobili še eno v vrsti delnih in nedokončanih rešitev?
Županu očitamo predvsem način vodenja investicije, pomanjkanje preglednosti in po našem mnenju nezadostno vključevanje občinskega sveta v odločanje.
Podpiramo stadion.
Toda stadion, ki bo služil otrokom, mladim, športnikom in mestu prihodnjih dvajset let.
Zato pričakujemo, da občinski svet zahteva dokumente, postavi potrebna vprašanja in sprejema odločitve na podlagi celotne slike.
Štiri leta po ustanovitvi Liste Odgovorni za Občino Idrija in ob izteku prvega mandata delovanja v lokalni samoupravi objavljamo izjavo predsednice liste Vesne Fašink.
V izjavi povzema ključne poudarke dosedanjega dela, izpostavlja pomembnejše dosežke ter predstavi pogled na prihodnje razvojne izzive občine Idrija.
Prisluhnite, kaj je izpostavila ob četrti obletnici delovanja in iztekajočem se prvem mandatu aktivnosti v lokalni samoupravi.
Objavljamo izjavo predsednice Liste Odgovorni za Občino Idrija Vesne Fašink.
V Listi Odgovorni za Občino Idrija ostajamo zavezani strokovnemu, odgovornemu in preglednemu delu v korist občank in občanov ter razvoju naše občine.
Občina Idrija je javnosti predstavila prenovo stadiona kot projekt, ki bo vključeval tudi ureditev atletske steze. Današnja izvedba odpira vprašanje, zakaj se je projekt med načrtovanjem spremenil in ali je bil občinski svet o tem ustrezno seznanjen.
Lista Odgovorni za Občino Idrija opozarja na neskladje med javno predstavljenimi izhodišči prenove stadiona in končno izvedbo projekta. Občani si zaslužijo pojasnila o razlogih za spremembe in o postopkih odločanja pri investiciji.
INVESTICIJA V STADION — POLITIČNA ODGOVORNOST NA RAZPOTJU?
Funkcija župana predstavlja zaupanje pri upravljanju javnih zadev, ki je pridobljeno na volitvah.
Funkcija, ki določa smer pri razvojnih vprašanjih, pogojih bivanja in gospodarni porabi javnih sredstev.
Občani zato pričakujejo, da je župan odgovoren za izrečene besede, za katerimi se predvideva, da stojijo konkretna dejstva in načrti pri uresničitvi investicij. Idrija je majhno mesto, malo prostora in usklajevanje med različnimi interesi je nujno za pregledno izvajanje investicij v javno korist. Pri investiciji v štadion se sprašujemo prav o tem.
Lani 19.6. 2025 je namreč župan na občinski praznik v intervjuju v TV studiu Idrijskih novic seznanil občane, da je pri investiciji v stadion uskladil interese za obnovo štadiona tudi z ureditvijo atletske steze. Investicija je bila uvrščena v proračun 25/26, pridobljena podpora občinskega sveta, izdano gradbeno dovoljenje. Izvedba naj bi bila podprta tudi s strani ministrstva za gospodarstvo, delo in šport in Nogometne zveze Slovenije.
A v javnosti predstavljena dejstva o načrtu prenove štadiona in končne izvedbe se ne ujemajo več! Tehničnih dokumentov ne poznamo, ker niti niso bili predstavljeni. Projekt ima javno znane samo politične odločitve, ki pa se ne ujemajo več! Tako župan vidi proračun. Zgolj beseda!
Športni interes Občine Idrije vsekakor ni, da za vedno ostane brez atletske steze. Smo jo že imeli. Nimamo ne prostora, ne sredstev, niti ne bi bilo smotrno imeti dva štadiona. Ta možnost je sedaj zelo vprašljiva. Idrija tako ostaja eno redkih občin, ki kljub velikosti nima pogojev za delovanje nobenega od treh bazičnih športov: atletike, plavanja in gimnastike.
Funkcija župana ima svoje omejitve, saj je z občinsko upravo zavezan izvajati investicije v obsegu, ki jih skozi proračun podpre občinski svet. To je demokratični standard, ki lokalno samoupravo loči od avtoritarizma.
Zato se sprašujemo ali je župan zavajal javnost?
Je govoril na pamet, v ozadju pa interesno priredil investicijo zgolj za namen ene interesne skupine – to je nogometa? Kako se je to lahko zgodilo? Je bila ta “zahteva” za spremembo investicije podana s strani uprave nogometnega kluba ali članov nadzornega odbora, v katerem sta tudi vidna predstavnika stranke SDS in NS.i (Andrej Poglajen in Franc Medic)? Vsekakor pričakujemo uradno pojasnilo vodstva nogometnega kluba.
Da nogomet v Idriji pridobi boljše športne pogoje je nekaj hvalevrednega. Vsi si želimo, da imamo sodobnejšo športno infrastrukturo, a nekdo je skrčil športni interes Idrije zgolj na nogomet. Občinski svet se mora resno vprašati kaj je vodilo župana v drastično spremembo investicije brez njihovega soglasja. Politično in demokratično je to nesprejemljivo! Je tak “manever” sploh skladen s statutom?
Športni delavci, javni športni objekt in vsa lokalna skupnost bo dolgoročno brez atletske steze izgubila veliko več kot pa bo pridobitev nove zelenice za NK Idrija.
Atletska steza ni nepomembna podrobnost
V Listi Odgovorni za Občino Idrija menimo, da športni interes občine ne sme biti omejen zgolj na eno športno panogo.
Atletska steza predstavlja pomemben del javne športne infrastrukture. Idrija že danes nima pogojev za izvajanje nekaterih osnovnih športnih dejavnosti, zato bi njena opustitev pomenila dolgoročno zmanjšanje športnih možnosti za občane.
Od podpore do vprašanj o odgovornosti
Ob začetku prenove idrijskega stadiona smo z veseljem pozdravili investicijo. Verjeli smo, da bo Idrija dobila sodobnejšo športno infrastrukturo, boljše pogoje za mlade športnike in prenovljen javni športni objekt.
Žal pa današnji potek investicije odpira pomembna vprašanja.
Javnosti je bila predstavljena prenova, ki naj bi vključevala tudi ureditev atletske steze. Danes se soočamo z drugačno izvedbo, ukinitvijo pasjega parka in številnimi odprtimi vprašanji, na katera občani še vedno nimajo jasnih odgovorov.
Ne nasprotujemo prenovi stadiona. Nasprotujemo netransparentnemu spreminjanju investicije brez jasnih pojasnil in brez razprave o posledicah za druge uporabnike javnega prostora.
Odgovorno vodenje občine pomeni, da se javno predstavljeni cilji spoštujejo ali pa se spremembe pravočasno in argumentirano pojasnijo občinskemu svetu ter javnosti.
To dolgujemo vsem občanom Idrije.
Idrija, občani – vaše zaupanje je bilo izigrano!
Sorodne vsebine ➡️ Učinkovitost Občine Idrija – primerjava z Ajdovščino in Tolminom
V preteklih dneh smo objavili tudi primerjalno analizo učinkovitosti Občine Idrija na področju javnih naročil, pridobivanja nepovratnih sredstev in občinskega managementa. Eden izmed ključnih pokazateljev učinkovitega vodenja občine je tudi pregledno načrtovanje in izvajanje javnih investicij. Prav zato se ob prenovi stadiona postavljajo vprašanja, na katera pričakujemo jasne odgovore. Več o analizi učinkovitosti občine je na voljo v prispevku “Učinkovitost Občine Idrija – primerjava z Ajdovščino in Tolminom”
Primerjava z Ajdovščino in Tolminom odpira pomembna vprašanja
Primerjava javnih naročil, pridobivanja nepovratnih sredstev in organiziranosti občinskih uprav kaže, da ima Občina Idrija še precej neizkoriščenega razvojnega potenciala.
Izvleček
Primerjava podatkov za obdobje 2018–2026 kaže velike razlike med občinami Idrija, Ajdovščina in Tolmin na področju javnih naročil, pridobivanja nepovratnih sredstev ter organiziranosti občinske uprave. V Listi Odgovorni za Občino Idrija menimo, da je čas za večjo učinkovitost občinskega managementa.
Idrija potrebuje učinkovitejšo občinsko upravo
Učinkovitost občine se ne meri le po višini proračuna, temveč tudi po sposobnosti pridobivanja razvojnih sredstev, kakovostni pripravi javnih naročil in uspešnem izvajanju investicij.
Primerjava javno dostopnih podatkov med občinami Idrija, Ajdovščina in Tolmin kaže pomembne razlike na treh področjih, ki bodo odločilno vplivala tudi na prihodnji razvoj naše občine.
Tri področja, kjer moramo biti uspešnejši
V Listi Odgovorni za Občino Idrija izpostavljamo tri ključna področja:
učinkovitejše pridobivanje nepovratnih sredstev Republike Slovenije in Evropske unije,
bolj aktivno in kakovostno izvajanje javnih naročil,
večjo učinkovitost občinskega managementa.
Kaj kažejo primerjalni podatki?
Primerjava za obdobje 2018–2026 kaže, da je Občina Idrija objavila bistveno manj javnih naročil ter sklenila manj pogodb kot primerljivi občini Ajdovščina in Tolmin.
Podobno velja tudi za pridobivanje razvojnih sredstev. V proračunu za leto 2026 Občina Ajdovščina načrtuje bistveno višja sredstva iz državnega proračuna in evropskih virov, kar se odraža tudi v obsegu investicij.
Primerjava kaže tudi razlike v organiziranosti občinskih uprav, številu zaposlenih in stroških dela na zaposlenega.
Potrebujemo več razvojne učinkovitosti
Naš cilj ni primerjanje občin zaradi primerjanja samega, temveč iskanje dobrih praks in izboljšanje učinkovitosti Občine Idrija.
Prepričani smo, da lahko z boljšim načrtovanjem, pravočasno pripravo projektov ter učinkovitejšim občinskim managementom občina bistveno poveča uspešnost pri pridobivanju razvojnih sredstev in izvajanju investicij.
V nadaljevanju objavljamo primerjalne podatke, ki so bili pripravljeni na podlagi javno dostopnih virov:
Lista Odgovorni za Občino Idrija je na Občinski svet vložila pobudo za vzpostavitev skupnega upravljanja in razvojnega modela za območje Rak. Predlagamo povezovanje vseh ključnih institucij, učinkovitejše upravljanje območja ter pripravo razvojnih projektov za pridobivanje državnih in evropskih sredstev…
Po tem, ko so svetnice in svetniki na februarski seji Občinskega sveta zavrnili odlok o koncesiji za sanitetne prevoze, je nad njihovo odločitvijo župan izkazal hudo nejevoljo. Svetnikom je pripisal “krivdo“, če bolniki ne bodo ustrezno oskrbljeni s sanitetnimi prevozi. V bran svetnikom smo že takrat izpostavljali, da je bil zakon o zdravstveni dejavnosti sprejet že v maju 2025, župan pa celih osem mesecev ni storil ničesar. Po tem pa dal v prvo branje odlok brez vsakršnih poslovnih podatkov za to dejavnost (več v prispevku). Problematika sanitetnih prevozov pa očitno za župana ostaja tema, ki je ne želi prevzeti v obravnavo.
Glede na županovo razburjenje v februarju, bi pričakovali, da bo prvo branje odloka na marčevski seji. A glej zlomka – župan je točko umaknil z dnevnega reda.
Odloka o sanitetnih prevozih tudi ni na dnevnem redu aprilske seje. Pa naj razume, kdor more!
Postavlja se vprašanje, kaj se dogaja na sanitetnih prevozih bolnikov in zakaj župan moči?
Je kaj resnice na govoricah, da je župan pred marčevsko sejo sprejel na razgovor potencialnega kandidata za koncesijo prevozov?
Glej tudi: Še več občanov brez zdravstvene oskrbe, kar pa niti vodstvo ZD Idrija niti vodstev občin ustanoviteljic ne “skrbi”. Ne čutijo se odgovorne niti obvestiti številnih zavarovancev, ki so ostali brez oskrbe. Niti niso pripravljeni seznaniti javnosti pa imajo celo zaposlene osebe za odnose z javnostmi. Ali je tudi skrivanje lastne odgovornosti del strategije za privatizacijo javne zdravstvene oskrbe?
Včeraj je lokalni medij objavil novico, da iz Zdravstvenega doma Idrija odhaja Borut Kavčič, dr. med., spec.. In tako bo ostalo dodatnih 495 zavarovancev brez osebnega zdravnika. V resničnost novice ne dvomimo.
Pri Odgovornih merimo % oskrbe naših občanov v ZD Idrija. Z odhodom imenovanega zdravnika je tako oskrba ZD Idrija padla žal na 63 % vseh zavarovanih oseb na območju občin ustanoviteljic.
Seveda se vsak zdravnik lahko svobodno odloča za menjavo zaposlitve, a je sporno, da so spet izostala primerna obvestila ZD Idrija. ZD namreč med ambulantami družinske medicine še vedno vodi tudi ambulanto dr. Kavčiča s pripisom, da je od 25.3. 2026 do nadaljnjega odsoten. Predvidevamo, da je zdravnik še v delovnem razmerju, a v odpovednem roku in koristi pripadajoči letni dopust.
S formalnega vidika tako ambulanta še ”obstaja”. Resnica pa je, da 495 zavarovancev nima ustrezne informacije. Ker ZD Idrija pozna stanje za nekaj mesecev vnaprej, zavarovanci od ZD utemeljeno pričakujejo pravočasno informacije o predvidenem datumu prenehanja te ambulante ter tudi oceno, ali do konca koledarskega leta lahko realno pričakujemo nove rešitve (specializanta Jernej Šavli, dr. med in Nejc Razložnik, dr. med.).
Iz zapisnikov sej sveta ZD Idrija izhaja, da se svet s problematiko osebnih zdravnikov na zadnjih nekaj sejah ni ukvarjal.
Besede sedaj bivšega direktorja Tomaža Glažarja, da je treba poiskati pomoč v okolju 50 km okrog Idrije, postajajo kruta realnost. Zdravstveni domovi v soseščini oskrbujejo že cca 5000 zavarovancev iz območja naše občine.
O problemih ZD Idrija in nespretnosti ustanovitelja pri zagotavljanju ustrezne oskrbe občanov smo že pisali:
V svetniški skupini Lista Odgovorni za Občino Idrija smo pri svetu KS Mesto Idrija preverili stanje pobude OPPN MEJCA. Ali še vedno prihaja do neodzivanja in nepodajanja odgovorov župana na pobude KS in krajanov?
Gre za opredeljeno organiziranost v okviru lokalne samouprave in statutarnih nalog KS:
57. člen
— obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja.
Nesprejemljivo se nam zdi, da v več kot sedmih letih županovanja še vedno ni sistemske rešitve, da bi se lahko uveljavila odgovorna politična kultura do pobud, ki se oblikujejo v vsaki KS. Le tako ima lahko širša javnost in občinski svet vpogled v stališča župana do obravnavanih tem v posamezni KS. Sicer imamo samo izvršena dejstva župana brez razprav, kar pa ni namen delovanja celotne lokalne samouprave.
Nesprejemljivo je, da se pobude ignorirajo in obvisijo na elektronski pošti. Največkrat zato, ker ena oseba – župan, ki so ga izvolili ljudje meni, da je to v demokraciji nepomembno. Funkcija, kjer je moč vladanja videna zgolj skozi prizmo absolutne oblasti.
Ponovno izpostavljamo samo eno od pobud — OPPN Mejca iz decembra 2024, ki so jo podali v KS Mesto Idrija in je obstala nekje v predalu elektronske pošte.
Pobude krajevnih skupnosti še kar brez odziva
O razlogih, zakaj je stanje kot je, bi bila potrebna razprava. Zato bomo v svetniški skupini Lista Odgovorni za Občino Idrija to vprašanje naslovili na občinski svet. Diskrecijska pravica župana, da se na pisne pobude ne odziva ne obstaja.
KS skrbi za lokalni utrip in v tem mandatu tudi za konkretne pobude in aktivnosti pri izboljševanju pogojev pri bivanju krajanov. Odgovornost občinskega sveta je, da se vsaj seznani s stanjem. Podpore strank nismo preverjali, ker se nam zdi samoumevno, da bi morale vse stranke podpreti rešitev, da se ta slaba praksa spremeni.
Pobuda, na katero že skoraj leto in pol ni odgovora!
