Na 24. sejo OS dne 3. 7. je na dnevni red uvrščena tudi točka: Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o volitvah v svete krajevnih skupnosti v Občini Idrija – skrajšani postopek.
Zakon o lokalnih volitvah je določil, da so volitve v vse KS izvedejo kot 1 volilna enota. V KS mesto Idrija le te že sedaj potekajo tako, v nekaterih drugih KS pa bo prišlo do sprememb (KS Črni Vrh, Kanomlja, Ledine, Krnice – Masore in Dole).
S strani predsednika KS mesto Idrija je bil podan predlog, da se točka umakne iz dnevnega reda in da se Odlok predhodno prvo predstavi na sosvetu KS ter tako omogoči posvetovanje z KS. Sveti KS so zastopniki krajanov, ki morajo imeti možnošt podajanja svojih pogledov na rešitve za volitve v svete v KS. Ravno tako je bil podan predlog, da se obravnava Odloka izvede po rednem in ne skrajšanem postopku.
ODGOVOR DIREKTORJA OBČINSKE UPRAVE
“Sporočam, da se z vašim predlogom strinjamo. Na sejo Občinskega sveta bo odlok uvrščen v prvo obravnavo. Pred drugo obravnavo v mesecu septembru pa bo predhodno sklican tudi Sosvet KS.”
MNENJE LOI
Menimo, da je prav, da so občinski svetniki že ob 1. obravnavi Odloka vnaprej seznanjeni tudi s pogledi svetov KS in ne samo kot obvestilo o mnenjih KS za 2. obravnavo, saj to pomeni, da se po nepotrebnem omejuje širino razprave in sam postopek parcelira ločeno na KS in Občinski svet. Sprejemanje predlogov KS ni samo v domeni župana ali jih bo upošteval ali ne in vključil v Odlok, ampak predvsem občinskega sveta. Pri tem pričakujemo podporo vseh svetniških skupin in svdtnikov, ki vidijo zastopstvo krajanov širše in si želijo razpravljati tudi o predlogih, ki bi bili podani s strani svetov KS.
Zato v svetniški skupini apeliramo na ŽUPANA, da se izvede UMIK točke dnevnega reda in da se PRVO opravi razprava na sosvetu KS in poglede KS nato vključi v gradivo za 1. obravnavo Odloka na občinskem svetu.
Predlagamo tudi, da se bi nato po sprejetju Odloka v 1. obravnavi izvedlo še 30 dnevno javno razgrnitev Odloka in omogočilo podajanje pripomb s strani vseh krajanov. Na tak način bodo vsi krajani na najbolj pregleden način seznanjeni o stališčih župana, svetnikov in KS ter imeli možnošt podajanja lastnih predlogov za 2. obravnavo Odloka.
Menimo, da si je potrebno za iskanje dobrih rešitev in nato uveljavitev sprememb Odloka vzeti več časa.
V četrtek 5. junija bodo občinski svetniki na 23. seji občinskega sveta Občine Idrija izvedli prvo obravnavo o Odloku o volilnih enotah za volitve v občinski svet.
Razprava bo pokazala kako si svetniške skupine in svetniki tolmačijo načelo enakosti volilne pravice občanov, pomen proste izbire med kandidati za svetnike in zahteve volilvcev po strokovnem delovanju svetnikov pri zastopanju interesov krajanov.
VOLILNI SISTEM V OBČINI IDRIJA
V obstoječem sistemu s 3 VE se mandati delijo na ravni volilnih enot kot tudi na ravni Občine. Na ravni Občine je bilo na volitvah 2022 dodatno razdeljenih 8 mandatov, v 2018: 11 mandatov, v 2014: 10 mandatov in v 2010: 12 mandatov. Po podelitvi mandatov v volilnih enotah se za podelitev še preostalih mandatov na ravni Občine oblikuje eno skupno “imaginarno” volilno enoto. Tako kot v volilnem sistemu z 1 VE se te preostale mandate razdeli po d’Hondtovem sistemu (vrstni red najvišjih količnikov).
Za skoraj polovico mandatov se tako že sedaj uporablja sistem, ki je veljaven pri delitvi mandatov v 1 volilni enoti. Postopek se razlikuje šele v drugem koraku, saj se pri 1 VE ime svetnika določi na podlagi enotne liste kandidatov, pri 3 VE pa mandat pripada kandidatu iz tiste volilne enote, ki ima največji ostanek glasov.
Volivci imajo pri 1 VE tako vnaprej jasno predstavo katerim kandidatom po vrsti bo lahko podeljen mandat, pri 3 VE pa to določajo pravila, ki so manj odvisna od volje volivcev. Kateri volilni enoti bo pripadel ta dodaten mandat volivci ne morejo vedeti vnaprej. Dodatno pa se lahko aktivira še naslednjo pravilo, ki mandat podeli kandidatu iz naslednje volilne enote v kolikor so vsi mandati v volilni enoti že podeljeni. Na volitvah 2022 sta bila dva taka mandata (LKS in SD)
ki nista bila podeljena kandidatu na podlagi krajevne volje volivcev. Zapleteno in volivcem nerazumljivo.
VPLIV 1 VOLILNE ENOTE
Pri 1 volilni enoti se vrednost glasu in neenakost, ki nastane tudi zaradi neenake volilne udeležbe v volilnih enotah v celoti izenači. Moč glasu vsakega volivca je enaka neglede na kraj bivanja.
INTERES STRANK / LIST
Volilni sistem s 3 volilnimi enotami odvzame del te moči, saj so volilci “pospravljeni” v svoje volilne enote, kjer jim vnaprej neglede na volilno udeležbo pripada določeno število svetniških mest. Na voljo pa imajo le omejen nabor kandidatov in največkrat vedno ene in iste. Takšno politično stanje pa marsikaterega volivca odvrača od tega, da se volitev sploh udeleži.
Za stranke/liste, ki imajo na območju posamezne volilne enote večjo relativno podporo si ne želijo odločujočega vpliva prepustiti kar vsem volivcem enakovredno, kar je glavni političen razlog za ohranjanje treh volilnih enot. Drugi razlog pa je nezmožnost kandidatov za širše delovanje z več strokovnega znanja in so zato lokalne teme in kraj bivanja priročen izgovor za ohranitev več volilnih enot.
Z eno volilno enoto se posredno lahko ustvari največji možni pritisk na stranke in liste, da bolje premislijo kateri kandidati so zmožni delovati v korist vseh občanov, saj bi se tudi mandati, ki se zdaj podelijo znotraj volilnih enot podelili na podlagi d’Hondtovega sistema in enake volilne pravice vseh občanov.
Svetnik, četudi je izvoljen le znotraj svoje volilne enote ravno tako postane zastopnik vseh občanov in je njegova vloga po izvolitvi natanko takšna kot bi bila pri izvolitvi v 1 volilni enoti, s to razliko, da delovanje v korist krajanov od njega zahtevajo vsi krajani vseh KS in ne samo krajani dotične volilne enote. Strokovno delovanje svetnika je tako edini možni pristop v kolikor svetnik ne želi izgubiti širšega zaupanja.
Ena volilna enota tako posredno vzpodbuja volivce, da se volitev udeležijo, bolje premislijo o kandidatih in v času volilne kampanje zahtevajo bolj jasne odgovore, ne samo na izražene potrebe v lokalnem okolju ampak tudi na skupne potrebe, ki so v interesu vseh občanov.
Gre za najbolj pošten volilni sistem do vseh občanov, saj omogoča večje zavedanje volilcev in strank, da bo strokovnost lokalnega kandidata presojana tudi s strani ostalih občanov. Zato je delovanje svetnika vsem bolj na očeh, ker krajevna zastopanost ni več odgovornost samo dotičnega svetnika ampak odgovornost vseh svetnikov posamezne stranke / liste, da pri odločitvah presojajo vse interese vseh krajanov enakovredno. To pa v večji meri omogoča tudi določanje in sprejemanje prioritet ter bolj jasno izpostavi politične cilje, delo in odločitve svetnikov posamezne stranke / liste.
Izvolitev naj bi izkazovala zaupanje volivcev in to zaupanje mora svetnik s svojim delom v občinskem svetu upravičiti v času svojega mandata. Ena volilna enota pa takšno zavezo svetnika dejansko povdari v največji možni meri, podobno kot je to pri volitvah za župana.
Spoštovani občani in krajani vseh KS v Občini Idrija!
Se kdaj vprašate, kako izbor občinskih svetnikov vpliva na prihodnost in razvojne perspektive Občine Idrija, na določanje prioritet ali na skrb za urejanje skupnih potreb v lokalnem okolju?
Je teritorialna zastopanost v občinskem svetu res tisti edini imperativ, ki daje občutek, da je slišano tako mesto kot podeželje?
Kaj sploh sodi pod pojem ”glas mesta” in kaj ”glas podeželja”?
Je to oseba, ki stanuje v drugem kraju, nekdo, ki se preseli 10 km iz mesta, interes političnih strank ali zgolj imeti vpliv na delo župana? Katere so tiste razlike med mestom in podeželjem, ki jih lahko premoščajo edino svetniki s svojim glasom in zastopanjem krajanov, predvsem v odvisnosti od svoje hišne številke?
Ko govorimo o enakosti volilne pravice občanov je ta splošna in enaka. Na strokovno in pregledno zastopanje interesov krajanov vpliva več dejavnikov in na odločitve svetnika in na njegov glas ima verjetno še najmanjši vpliv prav njegova hišna številka.
Občutek krajanov, da podeželje ni slišano je predvsem v manku razprav in v manku preglednosti pri oblikovanju rešitev, ki jih predlaga župan. Svetniki rešitev v obliki zahtev za sprejem odlokov, pravilnikov in določanju prioritet žal ne podajajo, pa bi jih kot zastopniki krajanov lahko. Da podkrepimo trditev, je tukaj naš primer pri spremembi Odloka o komunalnem prispevku, kjer smo uspeli prepričati župana in svetnike, da so potrebne olajšave za podeželje in podporo kmetijstvu in gostinsko – turistični dejavnosti. Naš predlog ni bil oblikovan zaradi delitve na podeželje in mesto ampak z zavedanjem, da je potrebno omogočiti lažje ohranjanje in razvoj teh dejavnosti v Občini Idrija.
Skozi razprave sveta bi se lahko oblikovala stališča do dela župana in posledično do zahtev po bolj načrtnem in usklajenem planiranju, ki bi vsem krajanom ne glede na kraj bivanja omogočil vpogled, kako se izvaja enakomeren razvoj celotne Občine Idrija. Tega občutka ni, ker te analize ni, kar delno onemogoča razpravo o tem, kako zastopstvo krajanov v obliki 3 VE vpliva na sam razvoj Občine kot celote. Ceste bi bile še en dober primer, kako svetniki “opravljajo” svoje zastopstvo interesov krajanov, a kaj bi o tem.
V kolikor je zgolj svetnik tisti odločujoč glas zastopanja krajanov, je v Listi Odgovornih dozorela ideja, da moramo ta glas opolnomočiti s strokovnostjo in z odgovornostjo.
V Listi Odgovorni za Občino Idrija smo zato pripravili vsebinsko analizo in primerjavo za volilni sistem z 1 ali 3 volilnimi enotami ter ocenili, da bi ureditev z 1 volilno enoto omogočila začetek drugačnega delovanja občinskega sveta, usmerjenega v strokovnost, povezovanje in v razprave o prioritetah v korist celotne skupnosti in ne zgolj v doseganje koristi posameznih delov skupnosti, ki se tako ali drugače uspejo prilagoditi interesom župana po deljenju proračunskih sredstev.
Podeželje in mesto kot celota, ki lahko diha skupaj in ne kot bojno polje, kjer politične stranke in svetniki veliko obljubljajo, hkrati pa je izplen za krajane bolj ali manj dosegljiv zgolj skozi sito parcialnih interesov. Omejitev volivcev na volilne enote je “politična obrt” v interesu posameznikov, ki pa ima z vidnim razvojem v zadnjih letih premalo skupnega ali pa ima celo nasprotne razvojne učinke. Omejitve in politično uokvirjanje volilcev je del politike, ki deli in ne del politike, ki zastopa in združuje. Se je možno pogovarjati o zastopanju krajanov brez hišnih številk in preseči ta občutek delitve na mesto in podeželje?
Naš razmislek o spremembi volilnega sistema v 1 volilno enoto je predvsem v sprejemanju tega občutka, da gre za najširšo enakost volilne pravice vseh občanov in za večjo moč glasu, ki bi vsebinsko poudaril večjo odgovornost vseh izvoljenih svetnikov in lažje doseganje soglasja podeželja in mesta za oblikovanje jasnih in razvojnih prioritet razvoja celotne skupnosti.
Za pregled stanja in za razpravo z drugimi svetniškimi skupinami smo oblikovali stališče, ki ga javno podajamo. V času trajanja obravnave do končnega odločanja o Odloku, pa bomo občanom predstavili tudi vse ključne vidike in prednosti 1 volilne enote.
Gre za Odlok v širšem javnem interesu, zato vas vabimo k seznanitvi in k podajanju mnenj in komentarjev.
Lista Odgovorni za občino Idrija je pripravila pregled gradiva, ki je bil obravnavan na včerajšnji 22. seji občinskega sveta. Vse pomisleke o slabo pripravljenem gradivu in nezakonitosti postopka izvedene javne razgrnitve, je vodja liste Vesna Fašink predstavila na 20. seji Statutarno – pravne komisije (SPK). Navedbe so v zapisniku na strani https://idrija.si/objava/1094833
Župan je zaradi neustreznosti gradiva razpravo preložil na naslednjo sejo. Ponovno pa je bil kršen poslovnik, saj o predlogu sklepa, ki ga je župan predstavil na sami seji občinskega sveta ni bilo glasovanja. Ravno tako svet ni glasoval o predlogu sklepa SPK. Svetnik Davorin Lampe je opozoril na slabo pripravljeno gradivo in da je smiselno sprejeti predlagan sklep SPK. Zakaj predsednica Statutarno – pravne komisije, Nada Golija Vastič ni zahtevala, da se opravi glasovanje o sklepu SPK? Ker to je njena dolžnost kot predsednice komisije, da zastopa, predstavi in podaja sprejete sklepe SPK na glasovanje na sami seji občinskega sveta!
Župan in LKS si poslovnik prirejata kot jima odgovarja, ostali svetniki pa zgolj opazujejo. Gre za prirejanje postopkov z namenom prikazati zgolj 1 rešitev v gradivu za občinski svet in ne vseh rešitev z vsemi prednostmi in slabostmi.
Preložitev razprave je skladno z 41. členom poslovnika možen sklep, če o tem odloči svet. Župan pa si je ponovno vzel pravico, da o tem odloča kar sam in namesto zakonodajnega organa. Župan ustavi se! Občinski svet je najvišji organ lokalne samouprave. Kateri del poslovnika ne razumeš?
Sama preložitev razprave je po poslovniku namenjena podaljšanju razprave ob hkratni ohranitvi prvotnega gradiva. Župan pa je navedel, da se bo pripravilo novo gradivo na drugačnih podlagah in z upoštevanjem sklepa SPK. Zato predlagan sklep ni skladen s poslovnikom, ker gre za mešanje jabolk in hrušk. In to zgolj zato, ker župan ni želel, da se sprejme sklep o zavrnitvi gradiva in s tem pokaže na nestrokovno delo njega in občinske uprave. V osnovi gre pri županovem sklepu o preložitvi razprave za vsebinsko zavrnitev gradiva, ker termina dopolnjevanje gradiva poslovnik ne pozna. Če je sedaj županov namen pripraviti boljše gradivo, potem bi moral svet po 79. členu poslovnika prvotno gradivo zavrniti in zahtevati pripravo novega gradivo. Za kvalitetno pripravo gradiva si je vzel 17 mesecev! Tako, pa si je župan kar sam sebi predpisal pripravo novega gradiva. Politična posledica slabega gradiva bi morala biti zavrnitev s sklepom občinskega sveta, da so občani seznanjeni o tem.
79. člen Poslovnika
“(4) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.”
Za ponovno prvo obravnavo smo na SPK predlagali, da bi se moralo gradivo prvo zavrniti in nato pripraviti novo na podlagi ustanovitve delovne komisije ali v sodelovanju občinske uprave z SPK, da bi lahko gradivo vključevalo poglede vseh svetniških skupin.
Ker kot svetniška skupina v enem letu še vedno ne zmoremo prepričati župana, da gre za pomembno vsebino in da mora biti postopek vključujoč in transparenten zaključujemo, da obstaja prevelik demokratični manko, ki ga ne zmore preseči.
Za razpravo na občinskem svetu bomo pripravili predlog za oblikovanje 1 volilne enote in rešitev podali samostojno. Zato, ker želimo, da bo prišlo vsaj do stališč župana do naših pripomb in ne zgolj pavšalne navedbe v njegovem prirejenem gradivu in pojasnila, da je rešitev slaba in neustrezna. Demokratične občine za prvo obravnavo pripravijo gradivo o različnih rešitvah, o katerih potem občinski svet lahko glasuje in izbrana rešitev gre v drugo obravnavo in javno razgrnitev. Se pravi, namesto glasovanja o različnih rešitvah imamo možnost zgolj podajati pripombe na županov predlog.
Predlog bomo podali zato, da občanom na jasen način predstavimo, zakaj ena volilna enota omogoča boljši izbor svetnikov, vedno enako in širšo volilno pravico za prebivalce, vpliv na večjo volilno udeležbo in tudi večjo odgovornost političnih skupin pri pripravi liste kandidatov in nato pri njihovem delovanju v občinskem svetu.
Vir fotografije: Spletna stran Občine Idrija: https://www.idrija.si/objave/229 Avtorica fotografije: Metka Rupnik
V pričujočem zapisu podajamo uvid v razloge Liste Odgovorni za Občino Idrija, ki botrujejo našim zapisom o delu občine in župana. Menimo, da je vloga politike in izvoljenih predstavnikov premalokrat presojana v luči kdo, kaj, kako in zakaj.
Mediji imajo to moč, ki pa ni več toliko vidna, slišana ali zapisana saj se je uredniška politika, vsaj v lokalnih medijih že v celoti usmerila predvsem v lahkotnejše teme in zgolj v opisovanje političnega stanja. Mediji, ki nastopajo kot neuradni občinski oddelek za stike z javnostmi. Kako pluralno! Preverjanje dejstev in zunanji pogled na delovanje političnih skupin, funkcionarjev in javnih inštitucij je večinoma potisnjeno vstran, kar pa občanom ne omogoča enostavnega in jasnega uvida.
KO NI POLITIČNE VOLJE — MEDI!
V odsotnosti poročanja medijev je ta demokratična kontrola prepuščena zgolj občanom, ki pa brez aktivnega pristopa težje zaznavajo dejansko stanje in zato si večina občanov sploh ne more izoblikovati objektivnega mnenja. Ni niti danih možnosti za to. Tudi svetniki svojo funkcijo premalokrat vidijo kot pravico urejanja in nadzora. Zaradi manka časa, znanja, nejasnih stališč ali pa zgolj zaradi politične trgovine odločitve raje prepuščajo kar županu. Se mogoče kdo od svetnikov v tem prepozna? Mogoče svetniki LKS, SDS, NSI, SD? Svetniki se žal ne preizprašujejo kdo jih je izvolil, kako uporabiti glas in kakšno vlogo naj bi opravljali v odnosu do župana in skrbi za razvoj lokalne skupnosti. Občani, žal imamo teh izvoljenih glasov, ki potonejo na dnu Idrijce enostavno preveč! Ker jim je tako najlažje! Zadovoljni so že s sejnino in funkcijo kot tako, ki jo vidijo zgolj kot posreden dosežek svoje ozke strankokracije, ne pa kot demokratično javno funkcijo. In zato niso pozorni na pomembnejše vsebine, kjer je zahtevana nujna večja transparentnost, strokovnost, presoja uspešnosti ter zakonitost delovanja najvišjih predstavnikov v občini.
In tukaj si potem lahko politika, v tem primeru župan vzame svoj prostor, zagrabi več kot lahko in postopke priredi, zmanjša pretok informacij ter zamegli pravice sodelovanja in odločanja. Praksa je šla svojo pot in kar naenkrat smo se znašli v situaciji, ko se stalno posega v statutarne pristojnosti, a večino svetnikov to začuda sploh ne moti.
Dobrodošli v občini Idrija!
KAKO ZAGOTOVITI POLITIČNO PARTICIPACIJO?
Vrednota v politiki je imeti stališče in ne kot so bile v začetku tega mandata izrečene besede s strani predstavnice našega 4 mandata, da je “politika umetnost možnega” — pardon, umetnost gnilega kompromisa za ceno osebne možnosti postati strankarski politik. Občani so v nasprotju s stranko SD volili predstavnike Liste Odgovorni, ki so podali obljubo in zavezo po spremembah, po javnem delovanju, dobili pa 1 skritega “socialnega demokrata” po nareku. In taka politika zavajanja bi morala biti prepoznana in preživeta! Cenjena vrednota za vsakega politika naj bi bila tudi zmožnost dojeti ljudstvo kot oblast za več kot 1 dan. Politik, ki v participaciji ne vidi koristnosti za sprejemanje javnih odločitev je zgolj volk preoblečen v ovco!
Participacija je seveda naporna za vse. Zahteva tudi drugačen pristop. Za uvid podajamo nekaj navedb različnih avtorjev: “Pojem politična participacija je udeležba v nekem procesu oblikovanja politik. Ustrezen sistem vladanja mora vedno zagotavljati možnosti za politično participacijo navadnih državljanov. Je splošno sprejeta kot kvaliteta demokratičnega sistema. Če razumemo politično participacijo kot obliko komuniciranja, v kateri običajno državljani s svojimi dejanji posredujejo določenim instancam določena sporočila, je treba opozoriti tudi na njuno dvosmernost tega procesa: tudi državljani morajo biti namreč deležni sporočil, s pomočjo katerih si ustvarijo podobo razmer, po kateri presojajo o svojih nadaljnjih dejanjih. Participacija je tako neizbežno povezana z obveščenostjo.”
BO KDAJ SPLOH DRUGAČE?
Karto za vrednoto — imeti stališče so občani svetnikom vplačali na volitvah, a kljub temu večina občanov še vedno lepo in mirno čaka pred dvorano! V LOI razumemo te želje po spremembah in zato stalno trkamo na ta vrata.
Participacija občanov je za razliko od igranja s spuščano žogo ustavna kategorija in ne zgolj neka lokalna kategorija, ki jo je moč zatlačiti v najbližnji kanal. Več kot je možnosti za participacijo, bolj strokovna morajo biti stališča politikov in večja je možnost za kvalitetnejše odločitve, saj se teren za preigravanje politikov zmanjša na minimum. Imamo pa velik teren, na katerem je župan igralec in sodnik hkrati in se prav zato manj vidi, da tam v daljavi oblast žre ljudstvo za drobiž.
Udejanjiti ta proces participacije ni enkraten dogodek, je stalno ponavljajoč in terja aktivno držo za spremembe. Marsikomu je to težko sprejeti, pri politikih pa naj bi to bil del službe. Če participacija kot inštrument ni sprejeta kot proces, se po naravni poti zgodi obratni proces in naplavi osebe, ki svojo podporo pri občanih gradijo izključno na njihovi lojalnosti za ceno privilegiranosti. Zaupanje za opravljanje javne funkcije se tako sčasoma prelevi zgolj v golo finančno komponento. In tako dobimo župana, kot smo ga dobili v Idriji, ki je v politiko vstopil s pomešanimi pojmi o demokraciji, z mankom znanja o ustroju lokalne samouprave, a s polno malho zvijač. Takega politika pa lahko ustavi edino vaš glas!
Ob načinu vodenja občine kot ga je vzpostavil župan, pa prej kot slej vsak, ki se preizkuša v politiki obupa. Delujoča demokracija ni zgolj enosmerna cesta! In če županu še vedno ne uspe, se samo še bolj oprime moči oblasti.
Zato je to rubež za cel mandat, ker igrati z medicinko pa res ne gre, pa čeprav imajo na drugi strani že dolgo spuščano žogo.
Na koncu bo tako vaš glas tisti, ko boste morali povedati, v kakšni občini želite živeti! Ali skupaj napumpamo žogo ali pa zamižite še za 1 teden, še za 1 mesec ali pa za 1 leto in šele nato odprete oči in se vprašate — v kakšni občini želite živeti?
V začetku aprila smo na podlagi pritožbe od Zdravstvenega doma Idrija korektno prejeli vse zahtevane informacije javnega značaja. Iz prejetega gradiva izhaja, da smo bili v mesecih od decembra 2024 do marca letos pri navedbah o izvajanju zdravstvene dejavnosti družinske medicine v Zdravstvenem domu Idrija zelo točni.
Direktor T. Glažar je ob prvem mandatu prevzel ZDI s 6,8 programa ambulant družinske medicine (ADM). Ob zaključku mandata konec leta 2024 je delovalo 5,5 programa ADM.
Drži tudi naša trditev, da je ZDI pol leta deloval na nezakonit način, le s t.i. ”nadomestno ambulanto”. Na nas so se zaradi te trditve zgrinjali očitki. Vendar je to resnično dejstvo, ki ga je prejeta dokumentacija potrdila. V dokumentu št. 9831-1/2024 in 9832-5/2024 z dne 19.12.2024 sam direktor T. Glažar piše obema občinama ustanoviteljicama, da je sistem dela v nasprotju s predpisi. Torej je dobro vedel, da je delo v ZDI organiziral na način, ki je nezakonit.
Iz dokumentacije izhaja tudi, da je direktor župana obeh občin ustanoviteljic pričel obveščati o stanju dejavnosti šele v decembru 2024, Tomaža Venclja pa tudi v avgustu 2024. Oba župana in svet zavoda ZDI nista opravila dolžnih pričakovanj.
Kako naprej?
Direktor v dani dokumentaciji piše, da bodo v letu 2025 kar trije zaključili specializacijo in napovedal je boljše čase. Navajal je tudi vabilo dvema zdravnikoma iz Srbije, od katerih naj bi se vsaj eden zaposlil v ZDI. V tej zvezi smo v Zdravstveni dom včeraj poslali vprašanje in prejeli odgovor direktorja, da je ena specializantka zaključila študij in prevzela delo v nujni medicinski pomoči. Zdravnik iz Srbije pa načrtuje prihod v Idrijo v septembru letos. Novice so dobre. Mogoče nas pa res čakajo boljši časi?
Pacienti ste nam v tem času še predlagali, da se ZDI da pobuda in vprašanje, koliko je mogoče, da se zavarovane osebe brez osebnega zdravnika bolje vključuje v preventivne programe in se vsaj tako delno pripomore k preventivni oskrbi sedaj najbolj ranljivega prebivalstva. Tudi o tem smo posredovali pobudo in vprašanje na ZDI.
Nad delovanjem Zdravstvenega doma Idrija bedimo še naprej. Obveščajte nas. In ponovno: Nikakor ne popuščajte pri skrbi za zdravje in se v težavah nujno obrnite na zdravstveni dom. Zdravje ni nekaj, kar bi lahko odložili na polico. In dokler je v ZDI dnevno več osebja kot pacientov, rezerve še vedno so.
Občinsko nagrado, ki bo nosila ime po Viktoriji Gorjup.
S ciljem, da okrepimo vlogo ženske v lokalnem okolju in predvsem, da dosežemo več zaupanja in spoštovanja v delo žensk na vodilnih položajih v vseh poslovnih in družbenih sferah, Lista Odgovorni za Občino Idrija predlaga, da se občinskim nagradam doda NAGRADO VIKTORIJE GORJUP.
Viktorija Gorjup je bila od leta 1972 do smrti 2016 ena najprepoznavnejših osebnosti javnega življenja v Idriji. Kot izvrstna managerka, družbeno aktivna državljanka, političarka in pesnica je bila prepoznavna, povezovalna in močna osebnost. Njen glas je bil glas napredka in vizije. Vsekakor je njeno življenje in delo preko njenega osebnega imena vredno, da se po njej poimenuje nova nagrada Občine Idrije.
Predlagamo, da so prejemnice te nagrade izključno ženske. Kriteriji za prejem nagrade bodo določeni.
Načrt delovanja za realizacijo nagrade Viktorije Gorjup je naslednji:
Delovna skupina liste Odgovorni za Občino Idrija že pripravlja predstavitev življenja in dela Viktorije Gorjup.
Sledi priprava splošnega akta s potrebnimi določbami za ustanovitev nagrade skupaj s kriteriji za prejem nagrade ter potrebna gradiva k aktu.
Predlog za ustanovitev nagrade Viktorije Gorjup se z aktom in pripadajočimi gradivi posreduje Občinskemu svetu Občine Idrija v sprejem.
Februarja 2026 bo preteklo 10 let od smrti Viktorije Gorjup.
Lista si bo prizadevala, da bo imel Občinski svet možnost do takrat sprejeti splošni akt, s katerim bo nagrada Viktorije Gorjup postala realnost.
Ker je ravno marec, ki nam prinaša poleg pomladi tudi dva lepa praznika v spoštovanje ženskega spola, dovolite glasen razmislek o ženskah in o zadnjem imenovanju direktorja, tistega za Zdravstveni dom Idrija, saj imata veliko skupnega.
Aktiviranje v bran direktorja ZDI je bilo zgolj politično, a vendar prepričljivo.
Obramba je zvenela, kot da krize vodenja ne smemo imeti, ker bi to bil prevelik riziko. Pri tem so seveda namerno prezrli, da je bilo v našem okolju že kar nekaj zapletov z direktorskimi funkcijami, pa se krize vodenja nihče ni bal.
Pred leti se je v tem krogu znašel Vrtec Idrija.
V letu 2014 so bile imenovane štiri direktorice. Četrta je obstala.
Nato se je v letu 2017 direktorici ZDI Urški Močnik zgodilo, da svet zavoda njenega ponovnega imenovanja ni potrdil, čeprav so bili rezultati njenega dela izjemni in kar je potrdil potek časa.
Zapleti z direktorsko funkcijo so se dogajali tudi v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija. Že leta 2019 na nov mandat ni pristala Milanka Trušnovec in v letu 2023 je za razrešitev zaprosila Nada Božič Eržen.
V letu 2015 se je na Komunali morala moškemu kandidatu umakniti Vesna Miklavčič. Vse navedene so ženske in niti za enega od navedenih zapletov ni bilo toliko politične angažiranosti, kot prav pri Tomažu Glažarju, Zdravstveni dom Idrija.
Pa se je v ozadju marsikaj dogajalo. Direktoricam se je sledilo, si beležilo podatke o njih, zbiralo zapise, očitalo celo osebno urejenost, starost… Šlo je za sporne pritiske nanje. Vse direktorice so molčale in se umikale. Pa so bile vsaj nadpovprečne strokovnjakinje na svojih področjih.
Opisane primere sem spremljala od blizu ali od daleč. Nemogoče mi je spregledati, da so določene osebe, ki so sodelovale pri spornih praksah pritiskov na direktorice, v primeru Tomaža Glažarja radikalno zamenjale svojo vlogo in se postavile v bran direktorju, ki ima od vseh navedenih direktoric najslabše rezultate tako poslovanja kakor tudi delovanja.
V situacijah, ko niso več kandidirale ali ne bile izbrane na direktorska mesta strokovnjakinje Milanka Trušnovec, Urška Močnik, Vesna Miklavčič, Nada Božič Eržen…. ni bilo nikogar, ki bi se takrat postavil v bran njihove kvalitete dela.
Ker so bile ženske.
Ker je prednost Tomaža Glažarja zgolj v tem, da je moški na položaju, saj rezultati pri nobenem od teh zavodov, ki so jih vodile ženske, niso bili tako v škodo javnega interesa, kot prav v zavodu, ki ga vodi Tomaž Glažar.
In k njemu moramo dodati še enega moškega na funkciji direktorja.
Bena Fekonjo.
Na čelu Komunale Idrija je mandat zaključil s preko 1 MIO EUR veliko izgubo. Pa se je kljub katastrofalnemu rezultatu ”zaščitilo” tudi njega. Zgodilo se mu ni nič. Politika ni zmogla niti toliko volje in znanja, da bi za pregled poslovanja Komunale Idrija zaprosila Računsko sodišče RS in s tem brezplačno pridobila strokovno analizo poslovodenja tega javnega podjetja.
Oba, Glažar in Fekonja, imata poleg moškega spola skupno še podporo politike pri zaščiti njunega slabega poslovodenja.
Navedene direktorice pa so bile brez podpore politike. In v svetih zavodov so bile njihove nasprotnice žal tudi tiste ženske, ki svoje ostrine, natančnosti in zahtevnosti uperjene v žensko direktorico nikakor niso zmogle izkazati v enaki intenziteti do Tomaža Glažarja.
Biti ženska na položaju ni enostavno niti v naših krajih. Opisani primeri le potrjujejo, da kljub boljšim rezultatom bistveno težje ohranjajo funkcijo. In, da se jim očitajo banalnosti, ki jih moškemu ne bi upali niti izreči.
Pri nas se diskriminacija žensk na položajih izvaja potiho. Direktoric na glas ne obsojamo zaradi ”rdečih čevljev”, jih na glas ne obsojamo zaradi ”stasa in glasa”, jim na glas ne očitamo PMS in nihanja razpoloženja…. a je ženskam v naših krajih na položaju bistveno težje kot moškim.
Rešitev je zgolj v politično aktivni vlogi žensk ali vsaj v večji družbeni aktivnosti žensk. Zato drage ženske, vstopajte v lokalno samoupravo in pomagajte dvigniti nivo delovanja. Vaše sodelovanje bo v vseh smereh dobro za napredek. Tisti trije vogali, ki jih podpirajo ženske, so v lokalni samoupravi že povsem porušeni. Čakajo, da jih dvignemo. Kritične in povezane.
Celotni svet KS Mesto Idrija sestavljajo predstavniki Liste Odgovorni za Občino Idrija.
Že 25.01.2025 je predsednik Iztok Vončina izdelal Poslovno poročilo KSMI za leto 2024, k branju tega vas vabimo na tej povezavi.
Iztok vodi KS z odzivnostjo in doslednostjo gospodarstva, kjer deluje. Vse je treba postoriti ob pravem času in na najbolje mogoč način.
Zato ni presenečenje, da KS raste, da je stik s krajani vedno večji in boljši. Posebej pohvalimo rajonske delovne sestanke, kjer se del sveta KS na terenu pogovori s krajani ter govorilne ure s krajani.
Hvala vsem sedmim članom za vaše delo. Pa nič ne popuščajte. Kot pravijo v gospodarstvu: Še je prostora za napredek. 😉
Nekaj statistike iz poročila:
štiri redne seje,
osem delovnih sestankov,
pet dopisnih sej,
štiri delovni sestanki z županom in direktorjem občinske uprave, redne mesečne govorilne ure z občani.
