Ženske in moški – direktorji v Idriji
Ker je ravno marec, ki nam prinaša poleg pomladi tudi dva lepa praznika v spoštovanje ženskega spola, dovolite glasen razmislek o ženskah in o zadnjem imenovanju direktorja, tistega za Zdravstveni dom Idrija, saj imata veliko skupnega.
Aktiviranje v bran direktorja ZDI je bilo zgolj politično, a vendar prepričljivo.
Obramba je zvenela, kot da krize vodenja ne smemo imeti, ker bi to bil prevelik riziko. Pri tem so seveda namerno prezrli, da je bilo v našem okolju že kar nekaj zapletov z direktorskimi funkcijami, pa se krize vodenja nihče ni bal.
Pred leti se je v tem krogu znašel Vrtec Idrija.
V letu 2014 so bile imenovane štiri direktorice. Četrta je obstala.
Nato se je v letu 2017 direktorici ZDI Urški Močnik zgodilo, da svet zavoda njenega ponovnega imenovanja ni potrdil, čeprav so bili rezultati njenega dela izjemni in kar je potrdil potek časa.
Zapleti z direktorsko funkcijo so se dogajali tudi v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija. Že leta 2019 na nov mandat ni pristala Milanka Trušnovec in v letu 2023 je za razrešitev zaprosila Nada Božič Eržen.
V letu 2015 se je na Komunali morala moškemu kandidatu umakniti Vesna Miklavčič. Vse navedene so ženske in niti za enega od navedenih zapletov ni bilo toliko politične angažiranosti, kot prav pri Tomažu Glažarju, Zdravstveni dom Idrija.
Pa se je v ozadju marsikaj dogajalo. Direktoricam se je sledilo, si beležilo podatke o njih, zbiralo zapise, očitalo celo osebno urejenost, starost… Šlo je za sporne pritiske nanje. Vse direktorice so molčale in se umikale. Pa so bile vsaj nadpovprečne strokovnjakinje na svojih področjih.
Opisane primere sem spremljala od blizu ali od daleč. Nemogoče mi je spregledati, da so določene osebe, ki so sodelovale pri spornih praksah pritiskov na direktorice, v primeru Tomaža Glažarja radikalno zamenjale svojo vlogo in se postavile v bran direktorju, ki ima od vseh navedenih direktoric najslabše rezultate tako poslovanja kakor tudi delovanja.
V situacijah, ko niso več kandidirale ali ne bile izbrane na direktorska mesta strokovnjakinje Milanka Trušnovec, Urška Močnik, Vesna Miklavčič, Nada Božič Eržen…. ni bilo nikogar, ki bi se takrat postavil v bran njihove kvalitete dela.
Ker so bile ženske.
Ker je prednost Tomaža Glažarja zgolj v tem, da je moški na položaju, saj rezultati pri nobenem od teh zavodov, ki so jih vodile ženske, niso bili tako v škodo javnega interesa, kot prav v zavodu, ki ga vodi Tomaž Glažar.
In k njemu moramo dodati še enega moškega na funkciji direktorja.
Bena Fekonjo.
Na čelu Komunale Idrija je mandat zaključil s preko 1 MIO EUR veliko izgubo. Pa se je kljub katastrofalnemu rezultatu ”zaščitilo” tudi njega. Zgodilo se mu ni nič. Politika ni zmogla niti toliko volje in znanja, da bi za pregled poslovanja Komunale Idrija zaprosila Računsko sodišče RS in s tem brezplačno pridobila strokovno analizo poslovodenja tega javnega podjetja.
Oba, Glažar in Fekonja, imata poleg moškega spola skupno še podporo politike pri zaščiti njunega slabega poslovodenja.
Navedene direktorice pa so bile brez podpore politike. In v svetih zavodov so bile njihove nasprotnice žal tudi tiste ženske, ki svoje ostrine, natančnosti in zahtevnosti uperjene v žensko direktorico nikakor niso zmogle izkazati v enaki intenziteti do Tomaža Glažarja.
Biti ženska na položaju ni enostavno niti v naših krajih. Opisani primeri le potrjujejo, da kljub boljšim rezultatom bistveno težje ohranjajo funkcijo. In, da se jim očitajo banalnosti, ki jih moškemu ne bi upali niti izreči.
Pri nas se diskriminacija žensk na položajih izvaja potiho. Direktoric na glas ne obsojamo zaradi ”rdečih čevljev”, jih na glas ne obsojamo zaradi ”stasa in glasa”, jim na glas ne očitamo PMS in nihanja razpoloženja…. a je ženskam v naših krajih na položaju bistveno težje kot moškim.
Rešitev je zgolj v politično aktivni vlogi žensk ali vsaj v večji družbeni aktivnosti žensk. Zato drage ženske, vstopajte v lokalno samoupravo in pomagajte dvigniti nivo delovanja. Vaše sodelovanje bo v vseh smereh dobro za napredek. Tisti trije vogali, ki jih podpirajo ženske, so v lokalni samoupravi že povsem porušeni. Čakajo, da jih dvignemo. Kritične in povezane.
Vesna Fašink
