V četrtek 5. junija bodo občinski svetniki na 23. seji občinskega sveta Občine Idrija izvedli prvo obravnavo o Odloku o volilnih enotah za volitve v občinski svet.
Razprava bo pokazala kako si svetniške skupine in svetniki tolmačijo načelo enakosti volilne pravice občanov, pomen proste izbire med kandidati za svetnike in zahteve volilvcev po strokovnem delovanju svetnikov pri zastopanju interesov krajanov.
VOLILNI SISTEM V OBČINI IDRIJA
V obstoječem sistemu s 3 VE se mandati delijo na ravni volilnih enot kot tudi na ravni Občine. Na ravni Občine je bilo na volitvah 2022 dodatno razdeljenih 8 mandatov, v 2018: 11 mandatov, v 2014: 10 mandatov in v 2010: 12 mandatov. Po podelitvi mandatov v volilnih enotah se za podelitev še preostalih mandatov na ravni Občine oblikuje eno skupno “imaginarno” volilno enoto. Tako kot v volilnem sistemu z 1 VE se te preostale mandate razdeli po d’Hondtovem sistemu (vrstni red najvišjih količnikov).
Za skoraj polovico mandatov se tako že sedaj uporablja sistem, ki je veljaven pri delitvi mandatov v 1 volilni enoti. Postopek se razlikuje šele v drugem koraku, saj se pri 1 VE ime svetnika določi na podlagi enotne liste kandidatov, pri 3 VE pa mandat pripada kandidatu iz tiste volilne enote, ki ima največji ostanek glasov.
Volivci imajo pri 1 VE tako vnaprej jasno predstavo katerim kandidatom po vrsti bo lahko podeljen mandat, pri 3 VE pa to določajo pravila, ki so manj odvisna od volje volivcev. Kateri volilni enoti bo pripadel ta dodaten mandat volivci ne morejo vedeti vnaprej. Dodatno pa se lahko aktivira še naslednjo pravilo, ki mandat podeli kandidatu iz naslednje volilne enote v kolikor so vsi mandati v volilni enoti že podeljeni. Na volitvah 2022 sta bila dva taka mandata (LKS in SD)
ki nista bila podeljena kandidatu na podlagi krajevne volje volivcev. Zapleteno in volivcem nerazumljivo.
VPLIV 1 VOLILNE ENOTE
Pri 1 volilni enoti se vrednost glasu in neenakost, ki nastane tudi zaradi neenake volilne udeležbe v volilnih enotah v celoti izenači. Moč glasu vsakega volivca je enaka neglede na kraj bivanja.
INTERES STRANK / LIST
Volilni sistem s 3 volilnimi enotami odvzame del te moči, saj so volilci “pospravljeni” v svoje volilne enote, kjer jim vnaprej neglede na volilno udeležbo pripada določeno število svetniških mest. Na voljo pa imajo le omejen nabor kandidatov in največkrat vedno ene in iste. Takšno politično stanje pa marsikaterega volivca odvrača od tega, da se volitev sploh udeleži.
Za stranke/liste, ki imajo na območju posamezne volilne enote večjo relativno podporo si ne želijo odločujočega vpliva prepustiti kar vsem volivcem enakovredno, kar je glavni političen razlog za ohranjanje treh volilnih enot. Drugi razlog pa je nezmožnost kandidatov za širše delovanje z več strokovnega znanja in so zato lokalne teme in kraj bivanja priročen izgovor za ohranitev več volilnih enot.
Z eno volilno enoto se posredno lahko ustvari največji možni pritisk na stranke in liste, da bolje premislijo kateri kandidati so zmožni delovati v korist vseh občanov, saj bi se tudi mandati, ki se zdaj podelijo znotraj volilnih enot podelili na podlagi d’Hondtovega sistema in enake volilne pravice vseh občanov.
Svetnik, četudi je izvoljen le znotraj svoje volilne enote ravno tako postane zastopnik vseh občanov in je njegova vloga po izvolitvi natanko takšna kot bi bila pri izvolitvi v 1 volilni enoti, s to razliko, da delovanje v korist krajanov od njega zahtevajo vsi krajani vseh KS in ne samo krajani dotične volilne enote. Strokovno delovanje svetnika je tako edini možni pristop v kolikor svetnik ne želi izgubiti širšega zaupanja.
Ena volilna enota tako posredno vzpodbuja volivce, da se volitev udeležijo, bolje premislijo o kandidatih in v času volilne kampanje zahtevajo bolj jasne odgovore, ne samo na izražene potrebe v lokalnem okolju ampak tudi na skupne potrebe, ki so v interesu vseh občanov.
Gre za najbolj pošten volilni sistem do vseh občanov, saj omogoča večje zavedanje volilcev in strank, da bo strokovnost lokalnega kandidata presojana tudi s strani ostalih občanov. Zato je delovanje svetnika vsem bolj na očeh, ker krajevna zastopanost ni več odgovornost samo dotičnega svetnika ampak odgovornost vseh svetnikov posamezne stranke / liste, da pri odločitvah presojajo vse interese vseh krajanov enakovredno. To pa v večji meri omogoča tudi določanje in sprejemanje prioritet ter bolj jasno izpostavi politične cilje, delo in odločitve svetnikov posamezne stranke / liste.
Izvolitev naj bi izkazovala zaupanje volivcev in to zaupanje mora svetnik s svojim delom v občinskem svetu upravičiti v času svojega mandata. Ena volilna enota pa takšno zavezo svetnika dejansko povdari v največji možni meri, podobno kot je to pri volitvah za župana.
Spoštovani občani in krajani vseh KS v Občini Idrija!
Se kdaj vprašate, kako izbor občinskih svetnikov vpliva na prihodnost in razvojne perspektive Občine Idrija, na določanje prioritet ali na skrb za urejanje skupnih potreb v lokalnem okolju?
Je teritorialna zastopanost v občinskem svetu res tisti edini imperativ, ki daje občutek, da je slišano tako mesto kot podeželje?
Kaj sploh sodi pod pojem ”glas mesta” in kaj ”glas podeželja”?
Je to oseba, ki stanuje v drugem kraju, nekdo, ki se preseli 10 km iz mesta, interes političnih strank ali zgolj imeti vpliv na delo župana? Katere so tiste razlike med mestom in podeželjem, ki jih lahko premoščajo edino svetniki s svojim glasom in zastopanjem krajanov, predvsem v odvisnosti od svoje hišne številke?
Ko govorimo o enakosti volilne pravice občanov je ta splošna in enaka. Na strokovno in pregledno zastopanje interesov krajanov vpliva več dejavnikov in na odločitve svetnika in na njegov glas ima verjetno še najmanjši vpliv prav njegova hišna številka.
Občutek krajanov, da podeželje ni slišano je predvsem v manku razprav in v manku preglednosti pri oblikovanju rešitev, ki jih predlaga župan. Svetniki rešitev v obliki zahtev za sprejem odlokov, pravilnikov in določanju prioritet žal ne podajajo, pa bi jih kot zastopniki krajanov lahko. Da podkrepimo trditev, je tukaj naš primer pri spremembi Odloka o komunalnem prispevku, kjer smo uspeli prepričati župana in svetnike, da so potrebne olajšave za podeželje in podporo kmetijstvu in gostinsko – turistični dejavnosti. Naš predlog ni bil oblikovan zaradi delitve na podeželje in mesto ampak z zavedanjem, da je potrebno omogočiti lažje ohranjanje in razvoj teh dejavnosti v Občini Idrija.
Skozi razprave sveta bi se lahko oblikovala stališča do dela župana in posledično do zahtev po bolj načrtnem in usklajenem planiranju, ki bi vsem krajanom ne glede na kraj bivanja omogočil vpogled, kako se izvaja enakomeren razvoj celotne Občine Idrija. Tega občutka ni, ker te analize ni, kar delno onemogoča razpravo o tem, kako zastopstvo krajanov v obliki 3 VE vpliva na sam razvoj Občine kot celote. Ceste bi bile še en dober primer, kako svetniki “opravljajo” svoje zastopstvo interesov krajanov, a kaj bi o tem.
V kolikor je zgolj svetnik tisti odločujoč glas zastopanja krajanov, je v Listi Odgovornih dozorela ideja, da moramo ta glas opolnomočiti s strokovnostjo in z odgovornostjo.
V Listi Odgovorni za Občino Idrija smo zato pripravili vsebinsko analizo in primerjavo za volilni sistem z 1 ali 3 volilnimi enotami ter ocenili, da bi ureditev z 1 volilno enoto omogočila začetek drugačnega delovanja občinskega sveta, usmerjenega v strokovnost, povezovanje in v razprave o prioritetah v korist celotne skupnosti in ne zgolj v doseganje koristi posameznih delov skupnosti, ki se tako ali drugače uspejo prilagoditi interesom župana po deljenju proračunskih sredstev.
Podeželje in mesto kot celota, ki lahko diha skupaj in ne kot bojno polje, kjer politične stranke in svetniki veliko obljubljajo, hkrati pa je izplen za krajane bolj ali manj dosegljiv zgolj skozi sito parcialnih interesov. Omejitev volivcev na volilne enote je “politična obrt” v interesu posameznikov, ki pa ima z vidnim razvojem v zadnjih letih premalo skupnega ali pa ima celo nasprotne razvojne učinke. Omejitve in politično uokvirjanje volilcev je del politike, ki deli in ne del politike, ki zastopa in združuje. Se je možno pogovarjati o zastopanju krajanov brez hišnih številk in preseči ta občutek delitve na mesto in podeželje?
Naš razmislek o spremembi volilnega sistema v 1 volilno enoto je predvsem v sprejemanju tega občutka, da gre za najširšo enakost volilne pravice vseh občanov in za večjo moč glasu, ki bi vsebinsko poudaril večjo odgovornost vseh izvoljenih svetnikov in lažje doseganje soglasja podeželja in mesta za oblikovanje jasnih in razvojnih prioritet razvoja celotne skupnosti.
Za pregled stanja in za razpravo z drugimi svetniškimi skupinami smo oblikovali stališče, ki ga javno podajamo. V času trajanja obravnave do končnega odločanja o Odloku, pa bomo občanom predstavili tudi vse ključne vidike in prednosti 1 volilne enote.
Gre za Odlok v širšem javnem interesu, zato vas vabimo k seznanitvi in k podajanju mnenj in komentarjev.
Lista Odgovorni za občino Idrija je pripravila pregled gradiva, ki je bil obravnavan na včerajšnji 22. seji občinskega sveta. Vse pomisleke o slabo pripravljenem gradivu in nezakonitosti postopka izvedene javne razgrnitve, je vodja liste Vesna Fašink predstavila na 20. seji Statutarno – pravne komisije (SPK). Navedbe so v zapisniku na strani https://idrija.si/objava/1094833
Župan je zaradi neustreznosti gradiva razpravo preložil na naslednjo sejo. Ponovno pa je bil kršen poslovnik, saj o predlogu sklepa, ki ga je župan predstavil na sami seji občinskega sveta ni bilo glasovanja. Ravno tako svet ni glasoval o predlogu sklepa SPK. Svetnik Davorin Lampe je opozoril na slabo pripravljeno gradivo in da je smiselno sprejeti predlagan sklep SPK. Zakaj predsednica Statutarno – pravne komisije, Nada Golija Vastič ni zahtevala, da se opravi glasovanje o sklepu SPK? Ker to je njena dolžnost kot predsednice komisije, da zastopa, predstavi in podaja sprejete sklepe SPK na glasovanje na sami seji občinskega sveta!
Župan in LKS si poslovnik prirejata kot jima odgovarja, ostali svetniki pa zgolj opazujejo. Gre za prirejanje postopkov z namenom prikazati zgolj 1 rešitev v gradivu za občinski svet in ne vseh rešitev z vsemi prednostmi in slabostmi.
Preložitev razprave je skladno z 41. členom poslovnika možen sklep, če o tem odloči svet. Župan pa si je ponovno vzel pravico, da o tem odloča kar sam in namesto zakonodajnega organa. Župan ustavi se! Občinski svet je najvišji organ lokalne samouprave. Kateri del poslovnika ne razumeš?
Sama preložitev razprave je po poslovniku namenjena podaljšanju razprave ob hkratni ohranitvi prvotnega gradiva. Župan pa je navedel, da se bo pripravilo novo gradivo na drugačnih podlagah in z upoštevanjem sklepa SPK. Zato predlagan sklep ni skladen s poslovnikom, ker gre za mešanje jabolk in hrušk. In to zgolj zato, ker župan ni želel, da se sprejme sklep o zavrnitvi gradiva in s tem pokaže na nestrokovno delo njega in občinske uprave. V osnovi gre pri županovem sklepu o preložitvi razprave za vsebinsko zavrnitev gradiva, ker termina dopolnjevanje gradiva poslovnik ne pozna. Če je sedaj županov namen pripraviti boljše gradivo, potem bi moral svet po 79. členu poslovnika prvotno gradivo zavrniti in zahtevati pripravo novega gradivo. Za kvalitetno pripravo gradiva si je vzel 17 mesecev! Tako, pa si je župan kar sam sebi predpisal pripravo novega gradiva. Politična posledica slabega gradiva bi morala biti zavrnitev s sklepom občinskega sveta, da so občani seznanjeni o tem.
79. člen Poslovnika
“(4) Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.”
Za ponovno prvo obravnavo smo na SPK predlagali, da bi se moralo gradivo prvo zavrniti in nato pripraviti novo na podlagi ustanovitve delovne komisije ali v sodelovanju občinske uprave z SPK, da bi lahko gradivo vključevalo poglede vseh svetniških skupin.
Ker kot svetniška skupina v enem letu še vedno ne zmoremo prepričati župana, da gre za pomembno vsebino in da mora biti postopek vključujoč in transparenten zaključujemo, da obstaja prevelik demokratični manko, ki ga ne zmore preseči.
Za razpravo na občinskem svetu bomo pripravili predlog za oblikovanje 1 volilne enote in rešitev podali samostojno. Zato, ker želimo, da bo prišlo vsaj do stališč župana do naših pripomb in ne zgolj pavšalne navedbe v njegovem prirejenem gradivu in pojasnila, da je rešitev slaba in neustrezna. Demokratične občine za prvo obravnavo pripravijo gradivo o različnih rešitvah, o katerih potem občinski svet lahko glasuje in izbrana rešitev gre v drugo obravnavo in javno razgrnitev. Se pravi, namesto glasovanja o različnih rešitvah imamo možnost zgolj podajati pripombe na županov predlog.
Predlog bomo podali zato, da občanom na jasen način predstavimo, zakaj ena volilna enota omogoča boljši izbor svetnikov, vedno enako in širšo volilno pravico za prebivalce, vpliv na večjo volilno udeležbo in tudi večjo odgovornost političnih skupin pri pripravi liste kandidatov in nato pri njihovem delovanju v občinskem svetu.
Vir fotografije: Spletna stran Občine Idrija: https://www.idrija.si/objave/229 Avtorica fotografije: Metka Rupnik
V pričujočem zapisu podajamo uvid v razloge Liste Odgovorni za Občino Idrija, ki botrujejo našim zapisom o delu občine in župana. Menimo, da je vloga politike in izvoljenih predstavnikov premalokrat presojana v luči kdo, kaj, kako in zakaj.
Mediji imajo to moč, ki pa ni več toliko vidna, slišana ali zapisana saj se je uredniška politika, vsaj v lokalnih medijih že v celoti usmerila predvsem v lahkotnejše teme in zgolj v opisovanje političnega stanja. Mediji, ki nastopajo kot neuradni občinski oddelek za stike z javnostmi. Kako pluralno! Preverjanje dejstev in zunanji pogled na delovanje političnih skupin, funkcionarjev in javnih inštitucij je večinoma potisnjeno vstran, kar pa občanom ne omogoča enostavnega in jasnega uvida.
KO NI POLITIČNE VOLJE — MEDI!
V odsotnosti poročanja medijev je ta demokratična kontrola prepuščena zgolj občanom, ki pa brez aktivnega pristopa težje zaznavajo dejansko stanje in zato si večina občanov sploh ne more izoblikovati objektivnega mnenja. Ni niti danih možnosti za to. Tudi svetniki svojo funkcijo premalokrat vidijo kot pravico urejanja in nadzora. Zaradi manka časa, znanja, nejasnih stališč ali pa zgolj zaradi politične trgovine odločitve raje prepuščajo kar županu. Se mogoče kdo od svetnikov v tem prepozna? Mogoče svetniki LKS, SDS, NSI, SD? Svetniki se žal ne preizprašujejo kdo jih je izvolil, kako uporabiti glas in kakšno vlogo naj bi opravljali v odnosu do župana in skrbi za razvoj lokalne skupnosti. Občani, žal imamo teh izvoljenih glasov, ki potonejo na dnu Idrijce enostavno preveč! Ker jim je tako najlažje! Zadovoljni so že s sejnino in funkcijo kot tako, ki jo vidijo zgolj kot posreden dosežek svoje ozke strankokracije, ne pa kot demokratično javno funkcijo. In zato niso pozorni na pomembnejše vsebine, kjer je zahtevana nujna večja transparentnost, strokovnost, presoja uspešnosti ter zakonitost delovanja najvišjih predstavnikov v občini.
In tukaj si potem lahko politika, v tem primeru župan vzame svoj prostor, zagrabi več kot lahko in postopke priredi, zmanjša pretok informacij ter zamegli pravice sodelovanja in odločanja. Praksa je šla svojo pot in kar naenkrat smo se znašli v situaciji, ko se stalno posega v statutarne pristojnosti, a večino svetnikov to začuda sploh ne moti.
Dobrodošli v občini Idrija!
KAKO ZAGOTOVITI POLITIČNO PARTICIPACIJO?
Vrednota v politiki je imeti stališče in ne kot so bile v začetku tega mandata izrečene besede s strani predstavnice našega 4 mandata, da je “politika umetnost možnega” — pardon, umetnost gnilega kompromisa za ceno osebne možnosti postati strankarski politik. Občani so v nasprotju s stranko SD volili predstavnike Liste Odgovorni, ki so podali obljubo in zavezo po spremembah, po javnem delovanju, dobili pa 1 skritega “socialnega demokrata” po nareku. In taka politika zavajanja bi morala biti prepoznana in preživeta! Cenjena vrednota za vsakega politika naj bi bila tudi zmožnost dojeti ljudstvo kot oblast za več kot 1 dan. Politik, ki v participaciji ne vidi koristnosti za sprejemanje javnih odločitev je zgolj volk preoblečen v ovco!
Participacija je seveda naporna za vse. Zahteva tudi drugačen pristop. Za uvid podajamo nekaj navedb različnih avtorjev: “Pojem politična participacija je udeležba v nekem procesu oblikovanja politik. Ustrezen sistem vladanja mora vedno zagotavljati možnosti za politično participacijo navadnih državljanov. Je splošno sprejeta kot kvaliteta demokratičnega sistema. Če razumemo politično participacijo kot obliko komuniciranja, v kateri običajno državljani s svojimi dejanji posredujejo določenim instancam določena sporočila, je treba opozoriti tudi na njuno dvosmernost tega procesa: tudi državljani morajo biti namreč deležni sporočil, s pomočjo katerih si ustvarijo podobo razmer, po kateri presojajo o svojih nadaljnjih dejanjih. Participacija je tako neizbežno povezana z obveščenostjo.”
BO KDAJ SPLOH DRUGAČE?
Karto za vrednoto — imeti stališče so občani svetnikom vplačali na volitvah, a kljub temu večina občanov še vedno lepo in mirno čaka pred dvorano! V LOI razumemo te želje po spremembah in zato stalno trkamo na ta vrata.
Participacija občanov je za razliko od igranja s spuščano žogo ustavna kategorija in ne zgolj neka lokalna kategorija, ki jo je moč zatlačiti v najbližnji kanal. Več kot je možnosti za participacijo, bolj strokovna morajo biti stališča politikov in večja je možnost za kvalitetnejše odločitve, saj se teren za preigravanje politikov zmanjša na minimum. Imamo pa velik teren, na katerem je župan igralec in sodnik hkrati in se prav zato manj vidi, da tam v daljavi oblast žre ljudstvo za drobiž.
Udejanjiti ta proces participacije ni enkraten dogodek, je stalno ponavljajoč in terja aktivno držo za spremembe. Marsikomu je to težko sprejeti, pri politikih pa naj bi to bil del službe. Če participacija kot inštrument ni sprejeta kot proces, se po naravni poti zgodi obratni proces in naplavi osebe, ki svojo podporo pri občanih gradijo izključno na njihovi lojalnosti za ceno privilegiranosti. Zaupanje za opravljanje javne funkcije se tako sčasoma prelevi zgolj v golo finančno komponento. In tako dobimo župana, kot smo ga dobili v Idriji, ki je v politiko vstopil s pomešanimi pojmi o demokraciji, z mankom znanja o ustroju lokalne samouprave, a s polno malho zvijač. Takega politika pa lahko ustavi edino vaš glas!
Ob načinu vodenja občine kot ga je vzpostavil župan, pa prej kot slej vsak, ki se preizkuša v politiki obupa. Delujoča demokracija ni zgolj enosmerna cesta! In če županu še vedno ne uspe, se samo še bolj oprime moči oblasti.
Zato je to rubež za cel mandat, ker igrati z medicinko pa res ne gre, pa čeprav imajo na drugi strani že dolgo spuščano žogo.
Na koncu bo tako vaš glas tisti, ko boste morali povedati, v kakšni občini želite živeti! Ali skupaj napumpamo žogo ali pa zamižite še za 1 teden, še za 1 mesec ali pa za 1 leto in šele nato odprete oči in se vprašate — v kakšni občini želite živeti?
Občinsko nagrado, ki bo nosila ime po Viktoriji Gorjup.
S ciljem, da okrepimo vlogo ženske v lokalnem okolju in predvsem, da dosežemo več zaupanja in spoštovanja v delo žensk na vodilnih položajih v vseh poslovnih in družbenih sferah, Lista Odgovorni za Občino Idrija predlaga, da se občinskim nagradam doda NAGRADO VIKTORIJE GORJUP.
Viktorija Gorjup je bila od leta 1972 do smrti 2016 ena najprepoznavnejših osebnosti javnega življenja v Idriji. Kot izvrstna managerka, družbeno aktivna državljanka, političarka in pesnica je bila prepoznavna, povezovalna in močna osebnost. Njen glas je bil glas napredka in vizije. Vsekakor je njeno življenje in delo preko njenega osebnega imena vredno, da se po njej poimenuje nova nagrada Občine Idrije.
Predlagamo, da so prejemnice te nagrade izključno ženske. Kriteriji za prejem nagrade bodo določeni.
Načrt delovanja za realizacijo nagrade Viktorije Gorjup je naslednji:
Delovna skupina liste Odgovorni za Občino Idrija že pripravlja predstavitev življenja in dela Viktorije Gorjup.
Sledi priprava splošnega akta s potrebnimi določbami za ustanovitev nagrade skupaj s kriteriji za prejem nagrade ter potrebna gradiva k aktu.
Predlog za ustanovitev nagrade Viktorije Gorjup se z aktom in pripadajočimi gradivi posreduje Občinskemu svetu Občine Idrija v sprejem.
Februarja 2026 bo preteklo 10 let od smrti Viktorije Gorjup.
Lista si bo prizadevala, da bo imel Občinski svet možnost do takrat sprejeti splošni akt, s katerim bo nagrada Viktorije Gorjup postala realnost.
V Občini Idrija ima župan kot svoje posvetovalno telo ustanovljen Sosvet predsednikov krajevnih skupnosti (v nadaljevanju Sosvet predsednikov KS), kar opredeljuje 42. člen statuta. Glavni namen je usklajevanje pri izvajanju nalog KS, način vključevanja KS v uradne postopke občinske uprave, informiranje župana o delu občine ter obravnava vprašanj iz posamezne KS. Gre za formalen in pregleden način za usklajevanje glavnih potreb krajanov preko predstavnikov KS.
Vendar je praksa nekaj drugega kot zapis v statutu, saj župan in občinska uprava pri vodenju sosveta KS še vedno pozabljata na osnovno nalogo – pripravo zapisnikov. Skrb za že dogovorjene zadeve se enostavno opušča, na njih pozabi ali pa se jih po določenem času enostavno ne izvaja več. Brez zapisnikov pa se dogovori in informacije porazgubijo. Za leto 2023 smo mukoma dosegli pripravo 4 zapisnikov, za leto 2024 pa smo spet tam, kjer smo že bili. Na začetku!
ŽUPANOVANJE — JUPAJDI, JUPAJDA!
Delovanje sosveta KS si je župan v mandatu 2018–2022 zamislil bolj na nivoju bifejskega sestanka — brez zapisnikov. Kot vse kaže mu je tak pristop najljubši, saj mu očitno javno delovanje predstavlja neko breme. Vse kar res rabi od nemočnih predsednikov KS, je zgolj pridobitev informacij in podatek, kje jih čevelj žuli. Potem pa naredi kar ga je volja ter kakor ve in zna. Brez sledljivosti, brez povratnih informacij in brez vključevanja v postopke priprave. Vpogled v zapisnik pa je osnovna informacija o delu sosveta KS tako za svetnike, kot za javnost. Vodenje zapisnikov je tudi statutarna naloga, ki jo je župan dolžan organizirati v okviru občinske uprave, pa čeprav se vsi, leto za letom na vse kriplje trudijo držati pretekle prakse. Zahteva sveta KS Mesto Idrija po pripravi zapisnikov sosveta in povratnih informacijah je v osnovi zgolj pokazatelj, da ni politične volje pri usmerjanju občinske uprave. Namesto naših klicev, ki so bolj gašenje požara, bi za spremembo raje videli, da občinska uprava sama od sebe skrbi za spoštovanje statuta in izvaja naloge, ki so v njeni pristojnosti. Da se zgodi brez klica, brez emaila!
Imamo pa župana, ki s svojim stilom vodenja občine vzpostavlja 100% osebno odvisnost vseh okoli sebe za vse naloge in vse postopke znotraj občine. Temu se reče mikromanager, ki želi vedeti, urejati in odobravati vse osebno: od ograje do parkirišč, zapisnikov, do čiščenja pasjih drekcev — skratka vse, kar se tiče najbolj bazičnih potreb občanov in tudi nalog v občinski upravi. Ker drugače ne zmore funkcije župana približati ljudem in zadovoljevanju njihovih veliko bolj pomembnih potreb za kakovost bivanja. To mu je bližje kot pa vzpostaviti strokovno delo občinske uprave v smeri ciljno usmerjenih nalog, ki bi vsaka zase prispevala k delovanju in k razvoju občine.
Zato temu težko rečemo županovanje! To je neznanje in nezmožnost, ki je osebna lastnost. Funkcija in delo župana pa naj bi predstavljalo nekaj več. Veliko več. Tudi zmožnost vključevanja vseh izvoljenih predstavnikov v delo občine, katero organiziranost župan ne sme rušiti zgolj zato, ker pač tako ščiti sebe in ker ne želi javno razpravljati ali podajati stališč za svoje sprejete odločitve.
Sedaj že vemo, da se lahko z županom preganjamo samo okrog osnovnih nalog, ne pa glede preglednosti, zakonitosti dela, kakovostnega planiranja in izvajanja investicij ter vizije razvoja občine. Pozabite! Bolje, da tudi vi poberete pasji drekec in si zapojete jupajdi, jupajda!
Da sta župan in direktor sama sebi v največjo napoto, občini in občanom je že prav v nebo vpijoče. Občinska uprava kot kaže sploh nima nikakršnih navodil ali pa župan tega od njih ne zahteva več. Oboje je zelo slabo.
Občinski svet je resnično premalo aktiven in ne spremlja, kako diha občina. Namesto, da bi od župana zahteval urejenost poslovanja občine na vseh področjih delovanja.
Krajani, podajamo vam samo drobec vpogleda v delo župana. Mi verjamemo, da je prišel čas za spremembe!
Tukaj je pregled stanja.
ZAPISNIKI SOSVETA KS
V februarju 2024 smo že opozorili občinsko upravo, da se v preteklem prvem mandatu župana Tomaža Vencelja sploh ni vodilo zapisnikov za sosvete KS. Jih pač niso rabili niti za arhiv, ker krajanov in drugih razen sveta KS mesto Idrija tudi v tem mandatu to itak ne zanima.
Ker smo stanje želeli izboljšati, smo vztrajali, da se v tem mandatu za vsak sosvet pripravi zapisnik, saj je delo občinskih organov javno (20. člen statuta) in občinska uprava je dolžna zagotavljati strokovno in administrativno pomoč pri delu organov v sestavi Občine Idrija (27. člen statuta). Prišlo je do enkratnega posluha za izraženo zahtevo in tudi do priprave zapisnikov. Po objavi le teh smo o tem objavili tudi novico:
Zgodba se po enem letu ponavlja. Izvedena sta bila 5. in 6. sosvet KS za katerega pa še vedno ni javno objavljenih zapisnikov.
Po odhodu tajnice sploh ne vemo, kdo je za to nalogo zadolžen. Že decembra na delovnem sestanku z županom smo izpostavili in tudi na zadnji seji KS, da želimo, da se določi oseba, ki bo v pomoč svetom KS. Še vedno čakamo na obvestilo. Tako to gre! Županovi odgovori na sejah KS pa so vedno isti. Pošljite mi na email in potem se seveda ne zgodi nič! Kot kaže, je tudi na takšen način možno voditi občino, ko se nič ne more zgoditi, če stalno ne kličeš in prosiš župana. Tudi za zapisnik ali kaj? Naj bomo potem veseli, ko bo on osebno spet uredil ta problemček … do naslednjič!
V KS smo po 2,5 letih mandata v situaciji, ko lahko gremo spet od začetka s prošnjami, zahtevami in dogovarjanji, ali pa se raje še mi “pišmeuh” sprijaznimo, da je priprava zapisnikov nepotrebna navlaka, saj se itak lahko vse zmenimo in si damo roko. Ne rabimo zapisnikov niti za arhiv. To bi županu zaigralo srce!
Občina Idrija je dne 14.6. 2024 prejela dopis Ministrstva za javno upravo (MJU) s stališčem, da sklepanje podjemnih pogodb s predsedniki svetov z namenom plačila vodenje svetov krajevne skupnosti niso skladna s 34.a členom Zakona o lokalni samoupravi (ZLS).
Nagrade predsednikom so se izplačevale v obdobju od l. 2014 do 2023 čeprav veljavna zakonodaja ne vsebuje določb za kakršnakoli izplačila po podjemnih pogodbah. V ZLS je že vseskozi predvidena zgolj možnost izplačevanja sejnin na podlagi Pravilnika in potrdila o izvolitvi v svet krajevne skupnosti, nikakor pa ne na podlagi podjemnih pogodb. Zahteva MJU in primer pogodbe je dosegljiva pod sejami na strani KS mesto Idrija https://idrija.si/objava/980953
Biti župan ni samopašna funkcija, ko mu ni “treba”, ga ne interesira in ga ne zadeva zgolj zato, ker ni skladno z njegovim načinom dela in njegovim pogledom na načela demokracije, transparentnost in skrb za zakonitost poslovanja občine. Župan in direktor pravne službe Občine Idrija se v vsem tem času nista enkrat vprašala o tem, saj za podedovano breme nista zmogla predlagati ene ustrezne rešitve. In sedaj po šestih letih smo v situaciji, kjer se z oblastno močjo prisvaja še postopek za izvedbo razprave in iskanje rešitve v okviru občinskega sveta. Manko zavedanja o pristojnosti župana je zato skrb vzbujajoče.
Župan je zato hočeš — nočeš moral upoštevati usmeritev MJU in izvesti spremembo sprejetega Pravilnika. Seveda pa ne bi bil župan, če ne bi še sam šel v akcijo in z javnimi sredstvi preveril ali je vse to res. Po šestih letih! Opominjamo, da ko je na županov predlog občinski svet marca 2024 sprejel Pravilnik, takšnega pravnega nasveta ni potreboval. Zakaj ga pa bi, če mu občinska pravna služba vse “rešitve” potrdi. In tako vedno znova dobimo slabo upravljanje, ki je limit dojemanja politike, ki jo zastopajo in izvajajo v Listi Krajevnih skupnosti.
Zaradi “iskanja” rešitve je bilo po 16. seji OS in naročilu župana izdelano še zunanje pravno mnenje z dne 23. september 2024, ki je vključevalo tudi vprašanje:
Ali so bila izplačila nagrad predsednikom svetov Krajevne skupnosti Mesto Idrija nezakonita?
Ne samo izplačila nagrad v eni KS, ampak v vseh KS. In vse je postalo 2x res. V pravnem mnenju je bilo tako podano vsebinsko isto stališče kot ga je županu že podalo MJU.
….”podajamo pravno mnenje, da je izplačevanje nagrad občinskim svetnikom poleg sejnin NEZAKONITO, če za to ni izrecne pravne podlage v zakonodaji.”
️Po šestih mesecih se sedaj postavlja vprašanje kdaj bo župan sklep KS mesto Idrija sploh podal v ponovno obravnavo občinskemu svetu? Mogoče, ko se najde administrativna “rešitev”, ko bo volk sit in koza cela. Mogoče pa ob svetem nikoli.
Namreč, v septembru 2024 je občinski svet na 16. seji OS sicer obravnaval predlog KS in nato zgolj “pozabil” sprejeti tudi sklep, s katerim bi zavezal župana, da se mora ponovna obravnava izvesti takoj po pridobitvi pravnega mnenja. Namesto priprave stališča župana in predloga sklepa za sprejem na občinskem svetu se je župan o preložitvi razprave odločil kar sam, kar namesto občinskih svetnikov. A kaj čmo. Direktor mu tega ni povedal. Predsednica statutarno pravne komisije in svetniki mu tudi niso nasprotovali. Dejansko pa je takšen način (ne)sprejemanja odločitev na občinskem svetu kršitev poslovnika in pristojnosti občinskega sveta. Župan se z občinskim svetom raje meni po graparsko ali s stiskom roke kot pa na podlagi upoštevanja Poslovnika. In tako si je župan vzel pravico in sam sebi izglasoval ter sporočil, kdaj bo voljan izvesti ponovno razpravo. Zaščita sebe in ne občine in občanov. Kako LKS-sovsko!
Občani. Ali morajo zakonite rešitve res iskati drugi? Mi jo bomo vsekakor predstavili, ko(če) bo ponovna razprava. Imeti boljšo občino lahko zahtevate tudi vi, vsak dan!
Ker je ravno marec, ki nam prinaša poleg pomladi tudi dva lepa praznika v spoštovanje ženskega spola, dovolite glasen razmislek o ženskah in o zadnjem imenovanju direktorja, tistega za Zdravstveni dom Idrija, saj imata veliko skupnega.
Aktiviranje v bran direktorja ZDI je bilo zgolj politično, a vendar prepričljivo.
Obramba je zvenela, kot da krize vodenja ne smemo imeti, ker bi to bil prevelik riziko. Pri tem so seveda namerno prezrli, da je bilo v našem okolju že kar nekaj zapletov z direktorskimi funkcijami, pa se krize vodenja nihče ni bal.
Pred leti se je v tem krogu znašel Vrtec Idrija.
V letu 2014 so bile imenovane štiri direktorice. Četrta je obstala.
Nato se je v letu 2017 direktorici ZDI Urški Močnik zgodilo, da svet zavoda njenega ponovnega imenovanja ni potrdil, čeprav so bili rezultati njenega dela izjemni in kar je potrdil potek časa.
Zapleti z direktorsko funkcijo so se dogajali tudi v Mestni knjižnici in čitalnici Idrija. Že leta 2019 na nov mandat ni pristala Milanka Trušnovec in v letu 2023 je za razrešitev zaprosila Nada Božič Eržen.
V letu 2015 se je na Komunali morala moškemu kandidatu umakniti Vesna Miklavčič. Vse navedene so ženske in niti za enega od navedenih zapletov ni bilo toliko politične angažiranosti, kot prav pri Tomažu Glažarju, Zdravstveni dom Idrija.
Pa se je v ozadju marsikaj dogajalo. Direktoricam se je sledilo, si beležilo podatke o njih, zbiralo zapise, očitalo celo osebno urejenost, starost… Šlo je za sporne pritiske nanje. Vse direktorice so molčale in se umikale. Pa so bile vsaj nadpovprečne strokovnjakinje na svojih področjih.
Opisane primere sem spremljala od blizu ali od daleč. Nemogoče mi je spregledati, da so določene osebe, ki so sodelovale pri spornih praksah pritiskov na direktorice, v primeru Tomaža Glažarja radikalno zamenjale svojo vlogo in se postavile v bran direktorju, ki ima od vseh navedenih direktoric najslabše rezultate tako poslovanja kakor tudi delovanja.
V situacijah, ko niso več kandidirale ali ne bile izbrane na direktorska mesta strokovnjakinje Milanka Trušnovec, Urška Močnik, Vesna Miklavčič, Nada Božič Eržen…. ni bilo nikogar, ki bi se takrat postavil v bran njihove kvalitete dela.
Ker so bile ženske.
Ker je prednost Tomaža Glažarja zgolj v tem, da je moški na položaju, saj rezultati pri nobenem od teh zavodov, ki so jih vodile ženske, niso bili tako v škodo javnega interesa, kot prav v zavodu, ki ga vodi Tomaž Glažar.
In k njemu moramo dodati še enega moškega na funkciji direktorja.
Bena Fekonjo.
Na čelu Komunale Idrija je mandat zaključil s preko 1 MIO EUR veliko izgubo. Pa se je kljub katastrofalnemu rezultatu ”zaščitilo” tudi njega. Zgodilo se mu ni nič. Politika ni zmogla niti toliko volje in znanja, da bi za pregled poslovanja Komunale Idrija zaprosila Računsko sodišče RS in s tem brezplačno pridobila strokovno analizo poslovodenja tega javnega podjetja.
Oba, Glažar in Fekonja, imata poleg moškega spola skupno še podporo politike pri zaščiti njunega slabega poslovodenja.
Navedene direktorice pa so bile brez podpore politike. In v svetih zavodov so bile njihove nasprotnice žal tudi tiste ženske, ki svoje ostrine, natančnosti in zahtevnosti uperjene v žensko direktorico nikakor niso zmogle izkazati v enaki intenziteti do Tomaža Glažarja.
Biti ženska na položaju ni enostavno niti v naših krajih. Opisani primeri le potrjujejo, da kljub boljšim rezultatom bistveno težje ohranjajo funkcijo. In, da se jim očitajo banalnosti, ki jih moškemu ne bi upali niti izreči.
Pri nas se diskriminacija žensk na položajih izvaja potiho. Direktoric na glas ne obsojamo zaradi ”rdečih čevljev”, jih na glas ne obsojamo zaradi ”stasa in glasa”, jim na glas ne očitamo PMS in nihanja razpoloženja…. a je ženskam v naših krajih na položaju bistveno težje kot moškim.
Rešitev je zgolj v politično aktivni vlogi žensk ali vsaj v večji družbeni aktivnosti žensk. Zato drage ženske, vstopajte v lokalno samoupravo in pomagajte dvigniti nivo delovanja. Vaše sodelovanje bo v vseh smereh dobro za napredek. Tisti trije vogali, ki jih podpirajo ženske, so v lokalni samoupravi že povsem porušeni. Čakajo, da jih dvignemo. Kritične in povezane.
V postopku sprejemanja je novi Zakon o medijih. Oddali smo dve pripombi:
podprli smo predlog za uvedbo kvot za lokalne vsebine pri nacionalnem mediju in
predlagamo ureditev medijskih vsebin, ki jih plača občinski proračun, s pravilnikom, kot je predvideno za merila za izbor izvajalca medijskih vsebin.
Vesna Fašink, vodja Liste Odgovorni za Občino Idrija, je predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, 12. februarja poslala pripombe in stališča glede predloga novega Zakona o medijih.
1.Uvedba kvote za lokalne vsebine:
Predlagamo, da se predlog zakona dopolni z določbo, ki javno financiranim medijem, zlasti nacionalnemu mediju, nalaga obveznost, da je določen delež programa namenjen lokalnim skupnostim oziroma vsebinam dogajanj iz lokalnih skupnosti, ki niso turističnega pomena. Turistične in s tem povezane vsebine so primerno pokrite, vsa ostala problematika iz lokalnih okolij pa nikakor (gospodarski projekti, razvojne spodbude, aktualna problematika…). Takšen pristop bi prinesel večjo pluralnost obveščanja in vsaj deloma uravnotežil javne informacije centra države in lokalnih skupnosti. Kvote za predvajanje slovenske glasbe so bile uspešne. Zato podpiramo tudi pobudo Mestne občine Celje.
2.Dopolnitev določbe 66.člena Zakon o medijih s pravili o medijskih vsebinah: Pozdravljamo določbo 12.člena Zakona medijih glede pravice do javnega obveščanja in obveščenosti na lokalnem območju ter glede zagotavljanja finančnih sredstev občin na posebni proračunski postavki. Menimo, da je glede na stanje po občinah nujna tudi določba o letnem in rednem poročanju o vseh medijskih izdatkih, kot je zapisano v tretjem odstavku 66.člena tega zakona.
Izpostavljamo pa, da je poleg zakonske zaveze vnaprej dostopnih meril za izbor izvajalcev oglaševanja za javne subjekte in subjekte pod prevladujočim vplivom javnih subjektov (v nadaljevanju kot javni subjekti) nujno potrebno zakonsko določiti tudi pravila o medijskih vsebinah, za katera bo javni subjekt naročal medijske storitve.
Tako merila kot medijske vsebine sodijo v krovni splošni akt vsakega javnega subjekta in kar predlagamo, da se uredi z zakonsko določbo. Akt pa seveda mora biti sprejet in javno objavljen in kar zagotavlja potrebno zakonsko podlago za ustrezno ureditev medijske programske vsebine občin oziroma javnih subjektov. Občine tudi na drugih področjih v te namene sprejemajo pravilnike in odloke.
Odločanje o vsebinah, ki bodo pri lokalni skupnosti financirane iz proračunskih sredstev, ne sme biti prepuščeno arbitrarnemu odločanju funkcionarja lokalne samouprave. Nujno je občine in druge javne subjekte zavezati, da medijske programske vsebine določijo v splošnem aktu. Obstajajo lokalna okolja, ki nimajo nobenih pravil o programskem medijskem nastopu in financiranju le tega. V določenih lokalnih okoljih ne morete objaviti niti vsebin na ravni t.i. pisem bralcev.
Na podlagi navedenega predlagamo, da se drugi odstavek 66.člena v delu besedila, ki se glasi: “s preglednimi, objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili, ki so vnaprej javno dostopna”
nadomesti z besedilom:
” z vnaprej sprejetimi in javno objavljenimi pravili, ki določajo medijske vsebine financirane iz proračuna in merila za izbor izvajalcev oglaševanja teh vsebin na podlagi načel preglednosti, objektivnosti, pluralnosti, sorazmernosti in nediskriminatornosti”
Izjava župana: 
