Župan

V pričujočem zapisu podajamo uvid v razloge Liste Odgovorni za Občino Idrija, ki botrujejo našim zapisom o delu občine in župana. Menimo, da je vloga politike in izvoljenih predstavnikov premalokrat presojana v luči kdo, kaj, kako in zakaj.

Mediji imajo to moč, ki pa ni več toliko vidna, slišana ali zapisana saj se je uredniška politika, vsaj v lokalnih medijih že v celoti usmerila predvsem v lahkotnejše teme in zgolj v opisovanje političnega stanja. Mediji, ki nastopajo kot neuradni občinski oddelek za stike z javnostmi. Kako pluralno! Preverjanje dejstev in zunanji pogled na delovanje političnih skupin, funkcionarjev in javnih inštitucij je večinoma potisnjeno vstran, kar pa občanom ne omogoča enostavnega in jasnega uvida.

KO NI POLITIČNE VOLJE — MEDI!

V odsotnosti poročanja medijev je ta demokratična kontrola prepuščena zgolj občanom, ki pa brez aktivnega pristopa težje zaznavajo dejansko stanje in zato si večina občanov sploh ne more izoblikovati objektivnega mnenja. Ni niti danih možnosti za to. Tudi svetniki svojo funkcijo premalokrat vidijo kot pravico urejanja in nadzora. Zaradi manka časa, znanja, nejasnih stališč ali pa zgolj zaradi politične trgovine odločitve raje prepuščajo kar županu. Se mogoče kdo od svetnikov v tem prepozna? Mogoče svetniki LKS, SDS, NSI, SD? Svetniki se žal ne preizprašujejo kdo jih je izvolil, kako uporabiti glas in kakšno vlogo naj bi opravljali v odnosu do župana in skrbi za razvoj lokalne skupnosti. Občani, žal imamo teh izvoljenih glasov, ki potonejo na dnu Idrijce enostavno preveč! Ker jim je tako najlažje! Zadovoljni so že s sejnino in funkcijo kot tako, ki jo vidijo zgolj kot posreden dosežek svoje ozke strankokracije, ne pa kot demokratično javno funkcijo. In zato niso pozorni na pomembnejše vsebine, kjer je zahtevana nujna večja transparentnost, strokovnost, presoja uspešnosti ter zakonitost delovanja najvišjih predstavnikov v občini. 

In tukaj si potem lahko politika, v tem primeru župan vzame svoj prostor, zagrabi več kot lahko in postopke priredi, zmanjša pretok informacij ter zamegli pravice sodelovanja in odločanja. Praksa je šla svojo pot in kar naenkrat smo se znašli v situaciji, ko se stalno posega v statutarne pristojnosti, a večino svetnikov to začuda sploh ne moti.

Dobrodošli v občini Idrija!

KAKO ZAGOTOVITI POLITIČNO PARTICIPACIJO?

Vrednota v politiki je imeti stališče in ne kot so bile v začetku tega mandata izrečene besede s strani predstavnice našega 4 mandata, da je “politika umetnost možnega” — pardon, umetnost gnilega kompromisa za ceno osebne možnosti postati strankarski politik. Občani so v nasprotju s stranko SD volili predstavnike Liste Odgovorni, ki so podali obljubo in zavezo po spremembah, po javnem delovanju, dobili pa 1 skritega “socialnega demokrata” po nareku. In taka politika zavajanja bi morala biti prepoznana in preživeta! Cenjena vrednota za vsakega politika naj bi bila tudi zmožnost dojeti ljudstvo kot oblast za več kot 1 dan. Politik, ki v participaciji ne vidi koristnosti za sprejemanje javnih odločitev je zgolj volk preoblečen v ovco!

Participacija je seveda naporna za vse. Zahteva tudi drugačen pristop. Za uvid podajamo nekaj navedb različnih avtorjev: “Pojem politična participacija je udeležba v nekem procesu oblikovanja politik. Ustrezen sistem vladanja mora vedno zagotavljati možnosti za politično participacijo navadnih državljanov. Je splošno sprejeta kot kvaliteta demokratičnega sistema. Če razumemo politično participacijo kot obliko komuniciranja, v kateri običajno državljani s svojimi dejanji posredujejo določenim instancam določena sporočila, je treba opozoriti tudi na njuno dvosmernost tega procesa: tudi državljani morajo biti namreč deležni sporočil, s pomočjo katerih si ustvarijo podobo razmer, po kateri presojajo o svojih nadaljnjih dejanjih. Participacija je tako neizbežno povezana z obveščenostjo.”

BO KDAJ SPLOH DRUGAČE?

Karto za vrednoto — imeti stališče so občani svetnikom vplačali na volitvah, a kljub temu večina občanov še vedno lepo in mirno čaka pred dvorano! V LOI razumemo te želje po spremembah in zato stalno trkamo na ta vrata.

Participacija občanov je za razliko od igranja s spuščano žogo ustavna kategorija in ne zgolj neka lokalna kategorija, ki jo je moč zatlačiti v najbližnji kanal. Več kot je možnosti za participacijo, bolj strokovna morajo biti stališča politikov in večja je možnost za kvalitetnejše odločitve, saj se teren za preigravanje politikov zmanjša na minimum. Imamo pa velik teren, na katerem je župan igralec in sodnik hkrati in se prav zato manj vidi, da tam v daljavi oblast žre ljudstvo za drobiž.

Udejanjiti ta proces participacije ni enkraten dogodek, je stalno ponavljajoč in terja aktivno držo za spremembe. Marsikomu je to težko sprejeti, pri politikih pa naj bi to bil del službe. Če participacija kot inštrument ni sprejeta kot proces, se po naravni poti zgodi obratni proces in naplavi osebe, ki svojo podporo pri občanih gradijo izključno na njihovi lojalnosti za ceno privilegiranosti. Zaupanje za opravljanje javne funkcije se tako sčasoma prelevi zgolj v golo finančno komponento. In tako dobimo župana, kot smo ga dobili v Idriji, ki je v politiko vstopil s pomešanimi pojmi o demokraciji, z mankom znanja o ustroju lokalne samouprave, a s polno malho zvijač. Takega politika pa lahko ustavi edino vaš glas!

Ob načinu vodenja občine kot ga je vzpostavil župan, pa prej kot slej vsak, ki se preizkuša v politiki obupa. Delujoča demokracija ni zgolj enosmerna cesta! In če županu še vedno ne uspe, se samo še bolj oprime moči oblasti.

Zato je to rubež za cel mandat, ker igrati z medicinko pa res ne gre, pa čeprav imajo na drugi strani že dolgo spuščano žogo.

Na koncu bo tako vaš glas tisti, ko boste morali povedati, v kakšni občini želite živeti! Ali skupaj napumpamo žogo ali pa zamižite še za 1 teden, še za 1 mesec ali pa za 1 leto in šele nato odprete oči in se vprašate — v kakšni občini želite živeti? 

Ne za en dan, za cel mandat!