Odlok o oglaševanju Idrija
Določbe idrijskih odlokov – kot mrtve črke na papirju?
Zakaj se iz novega odloka brez jasne obrazložitve umika določba, ki naj bi del prihodkov od oglaševanja vračala krajevnim skupnostim?
Občina Idrija pripravlja nov Odlok o oglaševanju in plakatiranju. Med predlaganimi spremembami je tudi črtanje določbe, ki je bila v veljavnem odloku zapisana že od leta 2013.
Na prvi pogled gre za majhno spremembo. Toda odpira precej večje vprašanje: kaj se zgodi z določbami občinskih odlokov, če se več let ne izvajajo?
Iz veljavnega odloka namreč izginja ureditev, po kateri naj bi se del prihodkov od obešank na drogovih javne razsvetljave namenil za urejanje javnih površin oziroma obnovo drogov v krajevni skupnosti, kjer so bile obešanke nameščene.
V obrazložitvi predloga novega odloka pa po naših ugotovitvah ni pojasnjeno, zakaj se ta določba ukinja.
Ideja je bila preprosta: del prihodkov naj se vrne v okolje
Takšna ureditev je določena v 22. členu veljavnega odloka. Občina in krajevne skupnosti naj bi se dogovorile o deležu prihodkov ter načinu njihove porabe.
Načelo je razumljivo: če občina ustvarja prihodek z oglaševanjem na javni infrastrukturi v določenem kraju, naj ima od tega nekaj koristi tudi okolje, kjer se oglaševanje izvaja.
Toda tu se pojavi bistveno vprašanje.
Ali se je določba sploh izvajala?
Po informacijah, ki jih imamo, v času mandata župana Tomaža Venclja delež teh sredstev ni bil določen.
Če dogovor o deležu ni bil sklenjen, se zastavlja vprašanje, kako se je določba lahko izvajala v praksi in ali so krajevne skupnosti iz tega naslova sploh prejele kakšna sredstva.
Namesto pojasnila, zakaj se določba ni izvajala oziroma kako se je izvajala, predlog novega odloka predvideva njeno črtanje.
To pa ni več samo vprašanje oglaševanja. Gre za vprašanje spoštovanja občinskih predpisov, upravljanja javnega denarja in odnosa občine do krajevnih skupnosti.
Predpisi niso seznam želja
Odlok sprejme Občinski svet in njegove določbe niso priporočila, ki jih je mogoče izvajati ali prezreti glede na trenutno voljo izvršne oblasti.
Če določba ni ustrezna, jo je mogoče spremeniti. Če je neizvedljiva, je treba to obrazložiti. Če je bila več let neizvajana, pa mora javnost dobiti pojasnilo, zakaj.
Najslabša možnost je, da določba več let obstaja samo na papirju, nato pa se brez vsebinskega pojasnila izbriše.
To odpira tudi širše vprašanje vloge krajevnih skupnosti. Če jim je veljavni odlok omogočal sodelovanje pri porabi dela prihodkov, bi moralo biti jasno, zakaj se ta možnost zdaj ukinja in kakšna ureditev jo bo morebiti nadomestila.
𝐆𝐫𝐞 𝐳𝐚 𝐣𝐚𝐯𝐧𝐢 𝐝𝐞𝐧𝐚𝐫 𝐢𝐧 𝐳𝐚 𝐬𝐩𝐨š𝐭𝐨𝐯𝐚𝐧𝐣𝐞 𝐥𝐚𝐬𝐭𝐧𝐢𝐡 𝐨𝐛č𝐢𝐧𝐬𝐤𝐢𝐡 𝐩𝐫𝐞𝐝𝐩𝐢𝐬𝐨𝐯.
Če občina sama ne izvaja odloka, ki ga je sprejel občinski svet, se postavlja vprašanje, kakšna je sploh vrednost občinskih odlokov? Kakšen je odnos do vloge KS v okviru sprejemanja odločitev?
Ali so določbe zavezujoča pravila ali zgolj seznam želja, ki jih izvršna oblast upošteva le takrat, ko ji to ustreza?
Občinski svetniki potrebujejo odgovore
Pred sprejetjem novega odloka bi morali biti jasno predstavljeni najmanj naslednji podatki:
- Koliko prihodkov je bilo v vseh teh letih zbranih z obešankami?
- Kolikšen delež bi moral pripasti krajevnim skupnostim?
- Če delež ni bil določen – zakaj določba veljavnega odloka ni bila izvedena?
- Zakaj se ukinja ureditev, ki je krajevnim skupnostim zagotavljala možnost sodelovanja pri porabi dela prihodkov od oglaševanja?
- Zakaj razlogi za črtanje niso jasno predstavljeni v obrazložitvi novega odloka?
In predvsem:
Zakaj se določba danes briše, namesto da bi občina najprej pojasnila, kako jo je izvajala v preteklih letih in zakaj je ne želi izvajati tudi v prihodnje?
Gre tudi za vlogo krajevnih skupnosti
Vprašanje je pomembno tudi zato, ker se neposredno dotika odnosa med Občino Idrija in krajevnimi skupnostmi.
V LOI že dalj časa zagovarjamo, da morajo biti krajevne skupnosti dejanski partner občine pri odločanju o vprašanjih, ki zadevajo njihov prostor, infrastrukturo in razvoj.
Zato ni nepomembno, če se iz odloka odstranjuje ena redkih določb, ki je neposredno povezovala občinske prihodke z okoljem, kjer ti prihodki nastajajo.
Takšna sprememba zahteva jasno vsebinsko obrazložitev.
Zaupanje nastaja z izvajanjem pravil
Predpisi morajo biti jasni, izvedljivi in predvsem izvajani.
Zaupanje v občinske odloke se ne gradi samo z njihovim sprejemanjem, ampak predvsem s tem, da jih občina sama dosledno spoštuje.
Če posamezna določba ni dobra, jo je treba argumentirano spremeniti. Če se ni izvajala, je treba povedati zakaj. Če se ukinja pravica oziroma možnost sodelovanja krajevnih skupnosti, mora biti pojasnjeno tudi, kaj se s tem spreminja.
Odgovorno vodenje občine pomeni tudi spoštovanje pravil, ki jih je občina sama sprejela.
Občinski svetniki imajo zato ob obravnavi novega odloka priložnost zahtevati odgovore, preden odločijo o njegovem sprejetju.
Občani, zahtevati bo potrebno odgovorno vodenje in upravljanje občine, kar pa je mogoče le, če župan spoštuje sprejete odloke.
Slika je simbolična.
Poglejte tudi kako učinkovita je Občina Idrija!
Vaše mnenje in komentar ⤵
Odlok o oglaševanju Idrija Read More »
