junij 2025

Predlog liste Odgovornih: Spremeba odloka o volitvah v svete krajevne skupnosti v Občini Idrija

Na 24. sejo OS dne 3. 7. je na dnevni red uvrščena tudi točka: Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o volitvah v svete krajevnih skupnosti  v Občini Idrija – skrajšani postopek.

Zakon o lokalnih volitvah je določil, da so volitve v vse KS izvedejo kot 1 volilna enota. V KS mesto Idrija le te že sedaj potekajo tako, v nekaterih drugih KS pa bo prišlo do sprememb (KS Črni Vrh, Kanomlja, Ledine, Krnice – Masore in Dole).

S strani predsednika KS mesto Idrija je bil podan predlog, da se točka umakne iz dnevnega reda in da se Odlok predhodno prvo predstavi na sosvetu KS ter tako omogoči posvetovanje z KS. Sveti KS so zastopniki krajanov, ki morajo imeti možnošt podajanja svojih pogledov na rešitve za volitve v svete v KS. Ravno tako je bil podan predlog, da se obravnava Odloka izvede po rednem in ne skrajšanem postopku.

ODGOVOR DIREKTORJA OBČINSKE UPRAVE

“Sporočam, da se z vašim predlogom strinjamo. Na sejo Občinskega sveta bo odlok uvrščen v prvo obravnavo. Pred drugo obravnavo v mesecu septembru pa bo predhodno sklican tudi Sosvet KS.”

MNENJE LOI

Menimo, da je prav, da so občinski svetniki že ob 1. obravnavi Odloka vnaprej seznanjeni tudi s pogledi svetov KS in ne samo kot obvestilo o mnenjih KS za 2. obravnavo, saj to pomeni, da se po nepotrebnem omejuje širino razprave in sam postopek parcelira ločeno na KS in Občinski svet. Sprejemanje predlogov KS ni samo v domeni župana ali jih bo upošteval ali ne in vključil v Odlok, ampak predvsem občinskega sveta. Pri tem pričakujemo podporo vseh svetniških skupin in svdtnikov, ki vidijo zastopstvo krajanov širše in si želijo razpravljati tudi o predlogih, ki bi bili podani s strani svetov KS.

Zato v svetniški skupini apeliramo na ŽUPANA, da se izvede UMIK točke dnevnega reda in da se PRVO opravi razprava na sosvetu KS in poglede KS nato vključi v gradivo za 1. obravnavo Odloka na občinskem svetu.

Predlagamo tudi, da se bi nato po sprejetju Odloka v 1. obravnavi izvedlo še 30 dnevno javno razgrnitev Odloka in omogočilo podajanje pripomb s strani vseh krajanov. Na tak način bodo vsi krajani na najbolj pregleden način seznanjeni o stališčih župana, svetnikov in KS ter imeli možnošt podajanja lastnih predlogov za 2. obravnavo Odloka.

Menimo, da si je potrebno za iskanje dobrih rešitev in nato uveljavitev sprememb Odloka vzeti več časa.

Odstop predsednice nadzornega odbora Občine Idrija

Objavljamo odstopno izjavo z informacijami, ki smo jih prejeli v svetniški skupini LOI.

Za seznanitev občanom:

NO je v tem mandatu sprejel nov Poslovnik. Pri izvajanju nadzorov je NO začel podajati priporočila županu in občinski upravi za izboljšanje poslovanja Občine. Novost, ki je župan in občinska uprava in župan nista ponotranjila.

V svetniški skupini smo v tem delu razočarani, saj se iz vodenja občine nakazuje na nerazumevanje vloge NO. Tudi zastopanje krajanov s strani občinskega sveta je premalo usmerjeno v nadzor dela župana, kar posredno izpostavlja tudi odnos vseh strank in svetnikov do dela NO in jasno viden manko doprinosa političnega delovanja v lokalni samoupravi.

MOČ VOLILNEGA GLASU

MOČ VOLILNEGA GLASU

V četrtek 5. junija bodo občinski svetniki na 23. seji občinskega sveta Občine Idrija izvedli prvo obravnavo o Odloku o volilnih enotah za volitve v občinski svet. 
 
Razprava bo pokazala kako si svetniške skupine in svetniki tolmačijo načelo enakosti volilne pravice občanov, pomen proste izbire med kandidati za svetnike in zahteve volilvcev po strokovnem delovanju svetnikov pri zastopanju interesov krajanov.
VOLILNI SISTEM V OBČINI IDRIJA
 
V obstoječem sistemu s 3 VE se mandati delijo na ravni volilnih enot kot tudi na ravni Občine. Na ravni Občine je bilo na volitvah 2022 dodatno razdeljenih 8 mandatov, v 2018: 11 mandatov, v 2014: 10 mandatov in v 2010: 12 mandatov. Po podelitvi mandatov v volilnih enotah se za podelitev še preostalih mandatov na ravni Občine oblikuje eno skupno “imaginarno” volilno enoto. Tako kot v volilnem sistemu z 1 VE se te preostale mandate razdeli po d’Hondtovem sistemu (vrstni red najvišjih količnikov).
 
Za skoraj polovico mandatov se tako že sedaj uporablja sistem, ki je veljaven pri delitvi mandatov v 1 volilni enoti. Postopek se razlikuje šele v drugem koraku, saj se pri 1 VE ime svetnika določi na podlagi enotne liste kandidatov, pri 3 VE pa mandat pripada kandidatu iz tiste volilne enote, ki ima največji ostanek glasov.
 
Volivci imajo pri 1 VE tako vnaprej jasno predstavo katerim kandidatom po vrsti bo lahko podeljen mandat, pri 3 VE pa to določajo pravila, ki so manj  odvisna od volje volivcev. Kateri volilni enoti bo pripadel ta dodaten mandat volivci ne morejo vedeti vnaprej. Dodatno pa se lahko aktivira še naslednjo pravilo, ki mandat podeli kandidatu iz naslednje volilne enote v kolikor so vsi mandati v volilni enoti že podeljeni. Na volitvah 2022 sta bila dva taka mandata (LKS in SD)
ki nista bila podeljena kandidatu na podlagi krajevne volje volivcev. Zapleteno in volivcem nerazumljivo. 
 
VPLIV 1 VOLILNE ENOTE
Pri 1 volilni enoti se vrednost glasu in neenakost, ki nastane tudi zaradi neenake volilne udeležbe v volilnih enotah v celoti izenači. Moč glasu vsakega volivca je enaka neglede na kraj bivanja.
 
INTERES STRANK / LIST
Volilni sistem s 3 volilnimi enotami odvzame del te moči, saj so volilci “pospravljeni” v svoje volilne enote, kjer jim vnaprej neglede na volilno udeležbo pripada določeno število svetniških mest. Na voljo pa imajo le omejen nabor kandidatov in največkrat vedno ene in iste. Takšno politično stanje pa marsikaterega volivca odvrača od tega, da se volitev sploh udeleži. 
 
Za stranke/liste, ki imajo na območju posamezne volilne enote večjo relativno podporo si ne želijo odločujočega vpliva prepustiti kar vsem volivcem enakovredno, kar je glavni političen razlog za ohranjanje treh volilnih enot. Drugi razlog pa je nezmožnost kandidatov za širše delovanje z več strokovnega znanja in so zato lokalne teme in kraj bivanja priročen izgovor za ohranitev več volilnih enot.   
 
Z eno volilno enoto se posredno lahko ustvari največji možni pritisk na stranke in liste, da bolje premislijo kateri kandidati so zmožni delovati v korist vseh občanov, saj bi se tudi mandati, ki se zdaj podelijo znotraj volilnih enot podelili na podlagi d’Hondtovega sistema in enake volilne pravice vseh občanov.
 
Svetnik, četudi je izvoljen le znotraj svoje volilne enote ravno tako postane zastopnik vseh občanov in je njegova vloga po izvolitvi natanko takšna kot bi bila pri izvolitvi v 1 volilni enoti, s to razliko, da delovanje v korist krajanov od njega zahtevajo vsi krajani vseh KS in ne samo krajani dotične volilne enote. Strokovno delovanje svetnika je tako edini možni pristop v kolikor svetnik ne želi izgubiti širšega zaupanja. 
 
Ena volilna enota tako posredno vzpodbuja volivce, da se volitev udeležijo, bolje premislijo o kandidatih in v času volilne kampanje zahtevajo bolj jasne odgovore, ne samo na izražene potrebe v lokalnem okolju ampak tudi na skupne potrebe, ki so v interesu vseh občanov.  
 
Gre za najbolj pošten volilni sistem do vseh občanov, saj omogoča večje zavedanje volilcev in strank, da bo strokovnost lokalnega kandidata presojana tudi s strani ostalih občanov. Zato je delovanje svetnika vsem bolj na očeh, ker krajevna zastopanost ni več odgovornost samo dotičnega svetnika ampak odgovornost vseh svetnikov posamezne stranke / liste, da pri odločitvah presojajo vse interese vseh krajanov enakovredno. To pa v večji meri omogoča tudi določanje in sprejemanje prioritet ter bolj jasno izpostavi politične cilje, delo in odločitve svetnikov posamezne stranke / liste. 
 
Izvolitev naj bi izkazovala zaupanje volivcev in to zaupanje mora svetnik s svojim delom v občinskem svetu upravičiti v času svojega mandata. Ena volilna enota pa takšno zavezo svetnika dejansko povdari v največji možni meri, podobno kot je to pri volitvah za župana.
 
Scroll to Top